Eno izmed motenj avtističnega spektra ima 1,1 odstotka ljudi

Avtizem je vseživljenjska razvojna motnja, ki pomembno vpliva na posameznikovo komunikacijo, povezovanje z drugimi in na razumevanje sveta.

Vse osebe z avtizmom imajo težave na treh glavnih področjih. Ta področja so: težave s socialno komunikacijo, težave s socialno interakcijo ter težave na področju fleksibilnosti mišljenja.

Težave se pri vsakem posamezniku izražajo drugače in njihovo stanje na njih vpliva na drugačne načine. Nekatere osebe z avtizmom potrebujejo intenzivno podporo vse življenje, nekatere pa lahko v odraslosti samostojno živijo.

Avtizem se tako pojavlja v različnih stopnjah težavnosti oziroma je del spektra, ki ga imenujemo motnje avtističnega spektra ali na kratko MAS.

Avtizem je "nevidna" motnja; starši otrok z avtizmom pogostokrat povedo, da drugi ljudje preprosto mislijo, da je njihov otrok poreden in nevzgojen, medtem, ko se odrasli ljudje z avtizmom zdijo okolici največkrat "čudni".

Avtizem je diagnosticiran, če so pri posamezniku opažena: odstopanja na področju socialne komunikacije in socialne interakcije ter odstopanja v obliki ponavljajočih se, stereotipnih vzorcih vedenja, zanimanja in aktivnosti. Načeloma morajo biti prisotna od zgodnjega otroštva, dlje časa in pomembno vplivati na posameznikovo funkcioniranje v vsakodnevnem življenju.

Pojavnost avtizma v populaciji vztrajno narašča, a še ni povsem znano zakaj. Svetovne raziskave kažejo, da ima eno izmed motenj avtističnega spektra 1,1 odstotka ljudi. To pomeni, da naj bi imelo v Sloveniji približno 200.000 ljudi eno izmed motenj avtističnega spektra in da se vsako leto rodi med 180 in 200 otrok z avtizmom.

Tudi vzroki za pojav avtizma še niso povsem pojasnjeni. Raziskave kažejo, da spremembe v razvoju možganov lahko povzročijo kombinacije genetskih dejavnikov in dejavnikov okolja. Avtizma ne more povzročiti vzgoja, socialne okoliščine in vsekakor ni avtizem krivda osebe, ki avtizem ima ali njegovih staršev.

Vir: Strokovni center za avtizem, Svetovalnica za avtizem