Simona Kustec: »Povsod, kamor gremo, smo deležni zadovoljstva in zahval«

Z ministrico za izobraževanje, znanost in šport Simono Kustec smo se pogovarjali prejšnji konec tedna o aktualnih temah. Zanimalo nas je, kaj nam lahko pove o podpisu sporazuma o sodelovanju z vlado Madžarske, projektih v Pomurju, vrnitvi visokošolskega študija v Mursko Soboto, epidemioloških ukrepih in napovedani stavki.

Danes ste podpisali "Program sodelovanja v izobraževanju, kulturi in znanosti" z vlado Madžarske za obdobje 2022 - 2025. Nam lahko poveste kaj več o vsebini tega programa in kaj nam to sodelovanje prinaša?

Gre za sporazum o sodelovanju med obema državama, ki je bil prvič sprejet leta 1993 in se na vsake tri leta obnavlja. Z madžarskimi kolegi smo se srečali že jeseni prejšnje leto v Celju, kjer smo dorekli stebre nadaljevanja tega dogovora za obdobje od 2022 do 2025. Večina temelji na nadaljevanju dosedanjega sodelovanja na vseh ravneh izobraževanja, znanosti ter kulture. Poseben poudarek za obdobje 2022-2025 je namenjen tesnejšemu sodelovanju med raziskovalnim in gospodarskim delom obeh držav ter nadaljevanju dela na elektronskem slovarju. Projekt elektronski slovar smo pričeli v prejšnjem obdobju in prejeli zelo dobre odzive na obeh straneh, tako na madžarski kot na slovenski strani. Gre za slovar slovensko-madžarskega jezika in obratno v elektronski verziji.

Sicer pa gre pri programu sodelovanja več ali manj za takšne ukrepe in zaveze, ki spodbujajo in negujejo posebnosti manjšin na obeh straneh meje. Za nas je še posebej na področju izobraževanja izjemno dragocena manjšina v Porabju. Zaveza vključuje delovanje še več jezikovnih asistentk oziroma asistentov v Porabju in dodatnega svetovalca na območni enoti Zavoda RS za šolstvo. Pomembna je tudi izmenjava študentov, vloga lektoratov na obeh straneh, pa tudi sodelovanje v raziskovalnih projektih. Zelo veliko od teh je evropskih raziskovalnih projektov, od Erasmusa pa do klasičnih raziskovalnih projektov, kot so Obzorje Evropa 2020 do COST mednarodne izmenjave evropskih raziskovalcev in raziskovalnih mrež.

Po eni strani gre za kontinuiteto tistega najboljšega kar že obstaja, po drugi strani pa tudi za neke vrste programsko svežino, ki je prilagojena današnjemu času in pa potrebam.

Veliko projektov obnove in gradnje vrtcev, šol in športne infrastrukture je že v teku. Tudi Pomurje je dobilo prepotrebno pomoč na tem res zapostavljenem področju. Katere projekte, ki so že v teku ali se bodo v kratkem začeli, bi vi izpostavili kot bolj pomembne za regijo?

Še enkrat bi želela izpostaviti 126 projektov, s katerimi so vrtci in osnovne šole na državni ravni dobili to pomoč, v obsegu skoraj 120 milijonov evrov. Če pogledamo samo pomursko regijo, gre za 15 projektov v višini slabih 11,4 milijona evrov. Od tega bodo sredstva iz razpisa v Pomurju zagotovljena za investicije za devet vrtcev v vrednosti 6,8 milijona evrov in za šest osnovnih šol v vrednosti 4,5 milijona evrov.

Gledano regijsko, mislim da smo zelo lepo razpršili to pokritost po celotnem Pomurju. Ne bi pa rada izpostavljala ene same investicije, ker je prav vsaka za tisti kraj, v katerem se bo realizirala, več kot pomembna in potrebna. Povsod, kamor gremo smo zato deležni zadovoljstva in zahval.

Ti projekti so si zelo različni med seboj, ponekod gre za adaptacije, drugje za novogradnje, širitve ali dograditev tako vrtčevskih, šolskih, kot športnih objektov. Vsak od teh objektov ima podporo več kot z razlogom. Občine seveda teh investicij niso mogle in niso zmožne zagotavljati same, zato je temeljna naloga vsake odgovorne države, da pomaga tudi na takšen način. Načelo, ki smo mu sledili, je poštenost do vseh regij in pa do vseh potreb v posamični občini. Vsaka občina, ki se je prijavila na javni razpis, je dobila svoj projekt.

Zelo smo pomirjeni, ker vidimo, da gre za investicije v prostore, v katerih naši otroci pridobivajo znanje.

S tem letom se v Mursko Soboto vrača visokošolski študijski program prve stopnje "Zdravstvena nega". Kakšni so načrti za v prihodnje glede na to, da ima regija na tem področju še veliko neizkoriščenega potenciala? Lahko v Pomurju v kratkem pričakujemo še kakšen brezplačni visokošolski program, ki bi omogočil še hitrejši prepotreben razvoj?

Koncesije v visokem šolstvu smo letos po dolgem času spet podeljevali. Prvenstveno smo jih dali za študijske programe, ki izobražujejo za tako imenovane deficitarne poklice, se pravi za tiste, ki jih država in družba potrebujeta več, kot pa jih je trenutno na voljo, med njimi je tudi vaš omenjeni. Po drugi strani pa tudi za tiste študijske programe, ki izobražujejo za določene poklice oziroma profile, ki so rezultata sodobnejšega časa, kot je recimo tehnologija polimerov.

Skratka, zasledovali smo to kombinacijo in hkrati bili pozorni tudi na kriterij decentraliziranosti. Želeli smo študijski program tam, kjer ga je mogoče izpeljati, ter ga hkrati tudi čim bolj približati kraju prebivanja študentk in študentov. V bodoče bomo še naprej sledili tem kriterijem, ki se odzivajo na potrebe razvoja družbe in trga v posameznem delu države. Se je pa potrebno zavedati, da lahko študijske programe izpeljemo le, če imamo na voljo za to ustrezen kader, kar pomeni usposobljene habilitirane predavatelje, profesorje in seveda akreditirane študijske programe ter fakultete oziroma univerze, ki bodo izobraževalni proces lahko izpeljale. To vse so predpogoji, kot vidite, imajo tudi svoje omejitve in so kot takšni daleč od samoumevnih in preprostih.

Povsod tam, kjer se bo izkazal profesionalni interes in bodo izpolnjeni vsi potrebni pogoji, se lahko računa na podporo države, tudi v obliki koncesij. Med pogoji so na eni strani strokovne usposobljenosti predavateljev in fakultet, na drugi strani pa izkazani interes mladih za študij ter potrebe družbe za tovrstne poklice. Temu lahko rečemo zmagovalna kombinacija.

Predlog stroke je bila postopna odprava ukrepov v šolah. S tem tednom je vlada odpravila samotestiranje učencev in pogoj PCT. Ostal je še ukrep nošenja mask. Ali lahko pričakujemo izvajanje pouka na način kot pred epidemijo covida-19 že v začetku marca?

Ves čas si prizadevamo, da so prostori vrtcev in šol varni prostori za vzgojno-izobraževalni proces in da lahko delo poteka v njih. Na srečo intenzivnost virusa počasi slabi, kar pomeni, da bomo lahko začeli še dodatno sproščati ukrepe.

Vsi si želimo, da se čimprej varno vrnemo v staro, pred virusno šolo, vrtce in fakultete.

SVIZ je za 9. marec napovedal splošno stavko v vzgoji in izobraževanju. Kako jo vi komentirate?

Generalno gledano so v zadnjih dveh letih pogoji in pa tudi delovne zahteve za vse, za celotno družbo, zaradi epidemije drugačni. Vsekakor so mnogo bolj zahtevni, terjajo veliko več prilagajanja in odrekanja ter dodatnega dela. Od vsega začetka smo sledili tako strokovnim pozivom na pedagoški strani, kot epidemiološkim in poskušali s sprejetimi ukrepi usmerjati delo zaposlenih v vzgoji in izobraževanju na način, da bi lahko potekalo čim bolj stabilno. Seveda ob hkratnem upoštevanju in spoštovanju strokovne avtoritete zaposlenih, tako učiteljev, kot vzgojiteljev in tudi vodstev v šolah, vrtcih in na fakultetah.

Poleg programskih ukrepov, ki so v obliki prilagoditev, usposabljanj in dodatne opreme olajševali delo zaposlenih in učencev ter dijakov, smo sprejeli tudi številne finančne ukrepe. Samo za dodatke za nevarnost in posebne obremenitve, za delo v rizičnih razmerah, dodatke za ravnatelje, direktorje, kritje nadomestil plač za čakanje na delo, za nadomeščanja, smo v času epidemije namenili še dodatnih 70 milijonov evrov. Vrtci, osnovne šole in glasbene šole so v obdobju od oktobra 2020 do junija 2021 iz naslova izplačil dodatkov zaradi epidemije prejeli skupaj več kot 149 milijonov evrov. Zavedali smo se, kakšne stiske in obremenitve nastajajo in smo jih tudi ustrezno, v sorazmerju z ostalimi zaposlenimi skupinami, finančno naslovili.

Na širši sistemski ravni pa so vsekakor določene vsebine, ki so odprte in jih je potrebno s pogajanji in pogovori v okviru ekonomsko-socialnega sveta urediti. Zavedamo se, da je kar nekaj krivic znotraj samega sistema, ki jih je treba nasloviti. Neskladja so nastajala skozi zadnjih 13 let in danes težko govorimo o tem, da imamo delujoč in transparenten enoten plačni sistem. Izpostavila bi rada nesorazmerje plač ravnateljev v odnosu do ostalih zaposlenih, plač pomočnikov vzgojiteljev, tehničnega osebja. Tukaj se dogaja večletna krivica, ki jo je potrebno odpraviti ter ustrezno umestiti. Vendar pa, kot že rečeno, skozi dialog. Pričakujemo, da bodo plače zaposlenih v vzgoji in izobraževanju ostale glede primerljivosti na enaki ravni v odnosu do ostalih zaposlenih drugih skupin javnega sektorja, da bo upoštevan kriterij njihove strokovne usposobljenosti ter poštenosti znotraj sistema in v odnosu do drugih skupin zaposlenih. So se pa nasploh v zadnjih letih plače v javnem sektorju, torej tudi v vzgoji in izobraževanju, povečale bolj kot v gospodarstvu. Povprečne plače v javnem sektorju so se v obdobju 2019–2021 povečale za 14,8 %, medtem ko so v istem obdobju v zasebnem sektorju zrasle za 10,8 %. Zanimivo je tudi vedeti, da se je število zaposlenih v izobraževanju v Sloveniji v zadnjih 20 letih, od leta 2000 do leta 2020, povečalo iz 54.500 na 90.000. Obenem se je število mladih do 24. leta starosti v tem istem obdobju žal zmanjšalo iz 610.000 na 515.000. Če je leta 2020 na enega zaposlenega v šolstvu odpadlo 11 otrok, se je ta številka leta 2020 spustila na manj kot 6.

Vlada RS v času, ko so že razpisane volitve v Državni zbor, ne bo neodgovorno sprejemala dodanih sistemskih obremenitev javnih financ v breme naslednjega mandata, saj zanje nima zakonske podlage v obstoječih proračunskih dokumentih, smo se pa z vsemi sindikati javnega sektorja tudi v tem specifičnem obdobju pripravljeni pogovarjati o sistemskih rešitvah in reformi plačnega sistema v javnem sektorju, ki bi se uveljavili čimprej na začetku naslednjega mandata.

Ves čas epidemije si vsi skupaj močno prizadevamo, da pouk navkljub virusu lahko poteka v šolskih prostorih, sedaj pa v še vedno krhkih virusnih razmerah in tik pred volitvami sindikat s stavko zapira šolska vrata.

Kako ocenjujete potek izobraževanja v letošnjem šolskem letu, ki ga še vedno kroji epidemija?

Rečem lahko, da sem nekako pomirjena, saj je to šolsko leto bolj predvidljivo in stabilno, kot je bilo preteklo, ko smo dobesedno iz dneva v dan čakali na neznanke virusa, njegovih oblik in hitrosti širjenja. Verjamem, da smo v sodelovanju s stroko in ravnatelji dorekli in izvajali v danih obdobjih ter razmerah optimalne ukrepe in rešitve. Vsekakor ni bilo lahko. Veliko šolam in vrtcem po državi je bilo v določenem trenutku težje izvesti začrtane cilje kot drugim, ker so imeli veliko število okužb in karanten, enkrat pri otrocih, drugič pri zaposlenih. Prevladujoča večina šol, zaposlenih in vodstev se je neodvisno od navedenega odzivala izjemno strokovno, potrpežljivo, a hkrati odločno na dane situacije. Zahvaljujem se jim za vse, kar so v tem obdobju naredili, da se je lahko delo, čeprav na drugačen način in po drugačni poti odvijalo dalje. Otroci so uspešno zaključili predpreteklo, preteklo in prav tako bodo uspešno zaključili tudi to šolsko leto.   

Spomnim se tistega prvega meseca epidemije, ko sem rekla, da je pomembno, da barko učenja in znanja skupaj peljemo naprej, ne glede na to, kako visoki bodo valovi. Barka sedaj plove v vedno bolj umirjenih valovih in vse kar je naša naloga sedaj je, da na koncu šolskega leta pristane v miren in varen pristan.