Panvita opozarja na rast cen gnojil in njihovo pomanjkanje

Cene gnojil se že več mesecev višajo, zdaj dodatno na ta trg vpliva še vojna v Ukrajini. Za Slovenijo je Rusija drugi najpomembnejši dobavitelj gnojil. Pomanjkanje gnojil bo negativno vplivalo na kmetijsko pridelavo, ocenjujejo v Panviti.

V skupini Panvita, ki spada med največja kmetijska podjetja in največje proizvajalce hrane pri nas, opozarjajo, da so se umetna gnojila letos že podražila za od 200 do 300 odstotkov, odvisno od vsebnosti dušika, ki je najbolj na udaru zaradi visokih cen plina. Navajajo, da trenutno gnojil na trgu ni in da nabavne cene še naprej rastejo. "Smatramo, da bo to pomanjkanje povzročilo v slovenskem kmetijstvu zmanjšano letno količino in kakovost kmetijskih pridelkov," so za STA navedli v skupini Panvita.

Na svetovnem trgu gnojil je Rusija pomemben igralec. Ob zadostnih količinah lastnih mineralnih virov in zemeljskega plina, potrebnega za proizvodnjo, je namreč zelo velika proizvajalka gnojil in komponent za njihovo izdelavo. Ruski delež v svetovnem izvozu gnojil znaša 12,6 odstotka, po deležu pa ji hitro sledijo Kitajska, Kanada in ZDA.

Rusija je tudi za Slovenijo pomemben dobavitelj gnojil. Slovenija namreč največ gnojil uvozi s Hrvaške in Rusije, iz vsake po okoli 25 odstotkov. Sledita Italija in Maroko.

To je blago, ki se sproti nabavlja. In če pride do kakršnihkoli zastojev, se to hitro zazna v cenovnih pritiskih. Pri gnojilih veliko nadomestkov ni, tudi časovno so obdobja, ko se gnojila potrebujejo, natančno določena. Če ne gnojiš v optimalnem času, to vpliva na obseg proizvodnje.

V Sloveniji je med pomembnimi porabnicami gnojil skupina Panvita. Ta letno porabi okoli 2.500 ton gnojil za lastno proizvodnjo in okoli 5.000 ton za oskrbo svojih kooperantov.

Zaradi nastalih razmer na trgu gnojil za letos načrtujejo, da bodo "v duhu preciznega digitalnega kmetijstva" zelo natančno odmerjali količine gnojil po hektarju, ob tem bodo naredili še več analiz tal glede založenosti s hranili. Napovedujejo, da bodo, kot že vsa leta, tudi letos v največji možni meri uporabili digestat oziroma ostanek organskih snovi iz lastnih bioplinarn, ki velja za odličen dodatek za poljedelsko proizvodnjo.

Da bi jim priskočila na pomoč, je vlada prejšnji teden sprejela odlok o finančnem nadomestilu zaradi vpliva povečanja cen mineralnih gnojil in energentov na kmetijsko pridelavo. V Panviti so ocenili, da bi to lahko bila zelo dobra odločitev, a so zelo razočarani zaradi omejitve. Največja skupna upravičena površina za finančno nadomestilo je namreč 100 hektarjev kmetijskih zemljišč v uporabi.

V Panviti menijo, da vlada, predvsem pa kmetijsko ministrstvo, s tem ukrepom postavlja kmetijska podjetja v drugorazredni položaj. "Torej tisti, ki več hrane proizvajamo za trg, kot tržni pridelovalci, nismo deležni enakega pristopa pri nadomestilih zaradi vpliva povečanja cen gnojil," so navedli.