Podgoršek: Slovenska pšenica mora ostati v državi

Kmetijski minister Jože Podgoršek je po današnjem sestanku s komisijo za odkup in prodajo žit v Ljutomeru poudaril, da je treba storiti vse, da slovenska pšenica ostane v državi. Namen sestanka je bil med drugim tudi dogovor o modelih izračunov stroškov pridelave pšenice.

Kmetijski minister Podgoršek je po sestanku komisije za odkup in prodajo žit, ki jo sestavljajo predstavniki kmetijsko gozdarske zbornice, zadružne zveze in Sindikata kmetov Slovenije, izpostavil, da bi z dogovorom lahko že ta trenutek vsi deležniki v žitni verigi sklepali zavezujoče pogodbe s slovenskimi kmeti, da bi slovensko žito v največji meri ostalo v Sloveniji tudi ob žetvi. Ponovno je zagotovil, da imamo v Sloveniji pšenice dovolj do žetve, tudi skladišča trgovskih verig so polna.

Višja cena pšenice

Nobene potrebe ni po prekomernem kupovanju hrane, sta še zatrdila minister in predsednik komisije za odkup in prodajo žit Franc Küčan. Slednji je spomnil, da se je slovenska krušna pšenica lani prodajala povprečno za 185 evrov za tono, pšenica najvišje kakovosti je dosegla ceno 215 evrov. Zdaj je cena pšenice na borzah več kot 350 evrov.

Pomembna pravilna uporaba pšenice

Kot je napovedal Küčan, bodo ponovno predlagali, da bi se kot krušna uporabljala tudi pšenica z 9,5 odstotka beljakovin. Lani so po njegovih besedah približno 20.000 ton pšenice s tolikšno vsebnostjo beljakovin predelali v živinsko krmo. Prepričan je, da lahko kmetje v Sloveniji kljub suši in krizi z gnojili letos pridelajo 150.000 ton pšenice, vendar pa je treba "vso nadzorovati, pravilno razvrstiti in pravilno uporabiti v predelavi".

Predsednika Zadružne zveze Slovenije Boruta Florjančiča izpostavlja, da se je treba konkretno dogovoriti glede odkupa, da bo kmetijstvo vedelo, pri čem je. "Če dogovora ni, potem ne moremo nekomu očitati prodaje pšenice v tujino, ker si je s tem zagotovil obstoj in razvoj," je opozoril.

Samooskrba EU z žiti zadostna

Države EU skupaj letno v povprečju pridelajo 282 milijonov ton žit, od tega 123 milijonov ton navadne pšenice in 68 milijonov ton koruze v zrnju. Stopnja samooskrbe je na ravni EU za žita 112 odstotkov, za pšenico 136 odstotkov in koruzo 85 odstotkov, so navedli na ministrstvu za kmetijstvo. Slovenija navadno pšenico in koruzo v zrnju uvaža iz sosednjih držav, zlasti z Madžarske in Hrvaške. 

Foto: arhiv Pomurec