FOTO in VIDEO: V Veržeju svečano odkrili doprsni kip rojaku Antonu Ostercu

Društvo General Maister Veržej in Občina Veržej sta pripravila posebno slovesnost, na kateri so odkrili doprsni kip rojaku Antonu Ostercu.

Slovesnost je potekala v soboto, 7. maja, na Trg Slavka Osterca v Veržeju. Zbrane je nagovoril župan Občine Veržej Slavko Petovar.

Slavnostni govornik je bil predsednik Zveze slovenskih častnikov in podpredsednik Prekmurskega društva general Maister Murska Sobota, generalmajor dr. Alojz Šteiner, ki je dejal, da je Veržej kraj spoštljivega spomina, zgodovinskega in posebej domoljubnega ter spomin na posameznike, ki so v prvi svetovni vojni dali svoje življenje.

"Oster je bil poseben, ker je bil na izpostavljenih mestih ves čas prizadeven, da je Maribor ostal slovenski in pri varovanju slovenskih severnih etničnih meja, zatem pa tudi zato, ker se skozi Osterčev prispevek v povezavi s Prekmurjem kaže, kako so ta prizadevanja pred 104. leti potekala," med drugim pove Šteiner.

Prisotne je pozdravila tudi predsednica Zveze društev generala Maistra Lučka Lazarev Šerbec.

V kulturnem programu so nastopili učenci OŠ Veržej, Godba na pihala Križevci, Pevski zbor Veržej in domača Folklorna skupina Leščeček.

Kip in vse zbrane je blagoslovil tamkajšnji župnik Jože Pozderec.

Spomenik - doprsni kip sta odkrili Lovrencija Gabrovšek in Cirila Šepec, hčerki Antona Osterca.

Anton Osterc je bil nadporočnik v vojski generala Rudolfa Maistra v odločilnih bojih za zavzetje severne meje. 

Nadporočnik Anton Osterc je bil rojen 1. maja 1894 v Veržeju. Na mariborskem učiteljišču je maturiral leta 1913. Po poklicu je bil učitelj. 1. svetovno vojno je dočakal v Kobaridu kot enoletni prostovoljec v 26. domobranskem pešpolku in bil kasneje prerazporejen v 47. pešpolk v Gorici, kjer je enoletno prostovoljstvo zaključil. Na fronti je zbolel in je bil poslan na zdravljenje v Opatijo.

Bil je tudi Maistrov borec. V začetku novembra 1918 je bil določen za poveljnika straže na Koroškem kolodvoru v Mariboru z nalogo, da vojakom v transportih z zahodne fronte, ki so se vračali domov na vzhod, pobirajo orožje in ostali vojaški material kot tudi konje. Varovati so morali tudi skladišča oziroma vagone pred plenjenjem. Po razorožitvi zelene garde je bil dodeljen generalu Maistru kot kurir, kasneje pa je bil aktivno vključen v spopade, dobil je namreč ukaz, da s svojo enoto (vod) zasede Lučane, kar so tudi uspešno izvedli. Padel je tudi v madžarsko ujetništvo.

V Murski Soboti se je srečal z Jožetom Godino, ki mu je govoril o hrvaških legionarjih stotnika Jurišiča in ker se je srečanje zavleklo, je prenočil. Zbudilo ga je razbijanje po vratih in madžarski vojaki so ga aretirali, med ujetniki je bil tudi stotnik Metod Rakuša. Ujetniki so bili odpeljani v huzarsko vojašnico v Sombathely. Iz ujetništva so čez nekaj časa pobegnili (februar 1919) in se vrnili v Maribor.

Spomladi 1919 je bil določen za nadzor mejnega odseka Pernice-Sobote, po udoru v Labotsko dolino 2. junija 1919 pa je ostal v St. Paulu kot poveljnik čete. Po končanih vojaških spopadih na Koroškem je bil dodeljen komisiji za ocenitev vojne škode kot vojaški zastopnik.

Več fotografij v spodnji galeriji …