Bukovniško jezero bodo začeli polniti šele jeseni

Nasip Bukovniškega jezera, zgrajen za varovanje Dobrovnika pred poplavami, je sedaj že povsem obnovljen. Njegova obnova je stala dobrih 500 tisoč evrov. Prazno jezero bodo začeli polniti šele jeseni, saj morajo iz njega odstraniti še mulj. 

Nasip je začel puščati junija lani, oktobra so jezero, ki pokriva sedem hektarjev površin, povsem izpraznili, nasip odstranili, ga zgradili na novo in vanj vgradili glineno jedro. Obnovili so tudi stolp ob jezeru in postavili novo zapornico. Po zagotovilih predstavnikov direkcije za vode, ki vzdržuje nasip, bo ta zagotavljal varnost pred poplavami vsaj 50 ali 60 let.

Nazadnje so jezero izpraznili leta 1997, takrat pa je trajalo dve leti, da se je napolnilo. Zdaj načrtujejo, da bi ga napolnili do pomladi leta 2023, tako da bi da prvinsko podobo dobilo do nove turistične sezone.

Župan občine Dobrovnik Marjan Kardinar je za STA povedal, da dokumentacijo za iznos mulja pripravljajo, saj nikakor nočejo nanj spustiti vode. Kam ga bodo odlagali, bodo odločili pristojni, zaradi stroškov si želijo, da bi bilo čim bližje. Mulja je v povprečju do pol metra višine, načrtujejo tudi, da bi iz njega ustvarili otok ali polotok kot življenjski prostor vodnih in obvodnih živali ter rastlinja. V majhnem delu jezera so to že naredili, s tem ko so zadržali nekaj vode za ohranitev del življenjskega prostora za živali.

Kardinar še dodaja, da bodo njihovo spečo lepotico, kot so poimenovali jezero, v bližini katerega so tudi znane energijske točke, varovali ter vse projekte in aktivnosti izvajali v sožitju z naravo. Tako imajo že pripravljen načrt za opazovalnico ptic in majhen razgledni stolp.

Ob prvotnem namenu zaščite pred poplavami ter življenja v vodi in ob njej želijo tako omogočili nadaljnji razvoj turizma, rekreacije in drugih dejavnosti, tudi šole v naravi, pa tudi namakanje nižje ležečih kmetijskih površin.

Za slednje je po Kardinarjevih besedah treba nekoliko povečati količino vode, kar bodo storili prav z iznosom mulja, namakali pa bi lahko od 10 do 20 ha površin.

Foto: arhiv Pomurec