Šole in vrtci iz Pomurja uspešni v boju proti zavrženi hrani

Projekt Hrana ni za tjavendan, ki ga izvajata program Ekošola in Lidl Slovenija, je že osmo leto zapored združil slovenske šolarje in otroke v boju proti zavrženi hrani. Med sodelujočimi ustanovami je bilo tudi 12 vrtcev in šol iz pomurske regije.

Projektu se je v šolskem letu 2021/2022 pridružilo rekordno število izobraževalnih ustanov in vrtcev – kar 160 ustanov, skupno pa je sodelovalo več kot 7600 otrok in mladostnikov ter 734 mentorjev. Med sodelujočimi ustanovami je bilo tudi 12 vrtcev in šol iz pomurske regije. Z raznolikimi aktivnostmi, merjenjem količin zavržene hrane in osveščanjem so ustanove količino zavržene hrane v povprečju zmanjšale za 30 %, nekatere pa so uspele zavržke hrane zmanjšati celo do 90 %.

Osrednji namen projekta Hrana ni za tjavendan, je ozaveščati otroke, mladostnike, starše in učitelje o skrb vzbujajočih količinah hrane, ki jo vsakodnevno zavržemo, ter obenem ponuditi orodja za reševanje problematike v njihovem vsakdanu.

Med tistimi, ki so dosegli najboljše rezultate, so tudi otroci iz: OŠ Sveti Jurij ob Ščavnici – Vrtec Sonček, ki so v kategoriji vrtcev in prve triade OŠ osvojili 3. mesto, OŠ I Murska Sobota je v kategoriji druga in tretja triada OŠ osvojila 1. mesto, OŠ Sveti Jurij Rogašovci pa je v isti kategoriji osvojila 2. mesto.

V okviru projekta so tako otroci in mentorji v svojem okolju poiskali priložnosti in uvedli različne ukrepe, za zmanjšanje zavržene hrane in po rezultatih projekta sodeč, bili pri tem zelo uspešni. »Ponosni smo na dejstvo, da smo letos zabeležili rekordno število prijavljenih ustanov, saj se je v boj proti zavrženi hrani podalo kar 160 vrtcev, osnovnih in srednjih šol. To nam daje vedeti, da projekt raste iz leta v leto in da se na šolah problematike zavržene hrane še kako dobro zavedajo.  Mentorji so nam poročali tudi o tem, da so otroci znanje prenesli v domače okolje – v gospodinjstva, kjer po statističnih podatkih še vedno nastane največ zavržene hrane,« je izpostavil Gregor Cerar, nacionalni koordinator programa Ekošola. Kot je še dodal, so v okviru projekta za otroke pripravili tudi družinski dnevnik zavržene hrane, ki je bil namenjen prav družinam – s pomočjo dnevnikov za merili količine zavržene hrane, ugotavljali vzroke za to in prispevali zanimive domače reciklirane recepte. 

Sodelujoči v projektu Hrana ni za tjavendan, so imeli možnost sodelovati tudi v natečaju Reciklirana kuharija, v okviru katerega so ustvarili okusne in preproste recepte iz ostankov hrane, ki bi sicer romali v smeti. Otroci so skupaj z mentorji ustvarili kar 271 domiselnih receptov, partnerji projekta pa so nagradili 20 najboljših. Iz zmagovalnih receptov je nastala tudi knjižica Reciklirana kuharija, ki jo lahko najdete TUKAJ.

Starejši učenci in srednješolci so v okviru projekta pripravljali grafične in likovne izdelke na tematiko odnosa do hrane, kjer so prav tako nastala zanimiva dela. Galerijo najboljših del najdete TUKAJ.

Vrhunec projekta je bil drugi Slovenski dan brez zavržene hrane
24. aprila letos so v Sloveniji obeležili že drugi Slovenski dan brez zavržene hrane, ki je nastal prav na pobudo organizatorjev projekta Hrana ni za tjavendan – programa Ekošole in Lidla Slovenija, da se aktivnostim zmanjševanja količine zavržene hrane priključi še več ljudi. Projektu so se letos pridružili partnerji Ekologi brez meja, Zveza prijateljev mladine Slovenije, podjetje TAM-TAM in Ministrstvo za okolje in prostor s projektom LIFE IP CARE4CLIMATE. Partnerji projekta so po svojih kanalih nagovarjali svoja občinstva in širšo družbo k zmanjševanju količin zavržene hrane, obenem pa spodbujali da bi na ta dan skušali zavreči čim manj oziroma uporabiti ostanke neke jedi za novo zanimivo jed. Lidl Slovenija je obenem organiziral tudi nagradni natečaj zbiranja recikliranih receptov in k sodelovanju povabil tako posameznike kot družine z otroki.

Lidl Slovenija: problematiko zavržene hrane nagovarjamo na več ravneh
Ozaveščanje o problematiki zavržene hrane je le ena od aktivnosti trajnostne pobude Ustvarimo boljši svet Lidla Slovenije: »Že vrsto let se zavedamo naše vloge pri upravljanju področja zavržene hrane, zato se tega področja lotevamo z izjemno odgovornostjo in premišljenimi dejanji. S podporo projektu Hrana ni za tjavendan odgovorno ravnanje s hrano privzgajamo že najmlajšim, s Slovenskim dnem brez zavržene hrane širimo ozaveščenost o problematiki o zavrženi hrani v širši družbi. Zmanjševanja količin zavržene hrane se lotevamo tudi s projektom Donirana hrana, v okviru katerega ljudem v stiski doniramo presežno hrano, ki ostaja v naših trgovinah po zaprtju. Prav tako smo letos podprli projekt LIFE IP CARE4CLIMATE pod okriljem Ministrstva za okolje in prostor ter projekt Hrana svoje mesto najde društva Ekologi brez meja, ki so iskali rešitve za manj zavržene hrane v občini Škofja Loka,« je povedala Tina Cipot, vodja korporativnega komuniciranja v Lidlu Slovenija.