Do leta 2035 popolni prehod na električna vozila?

Okoljski ministri EU, med njimi slovenski Uroš Brežan, so na svetu za okolje včeraj med drugim podprli tudi načrt za konec prodaje vozil z motorjem na notranje izgorevanje od leta 2035. Dogovorili so se tudi o splošnih pristopih za vse druge zakonodajne akte v okviru svežnja Pripravljeni na 55, ki jih obravnava svet.

Evropski okoljski ministri so se dogovorili o splošnem pristopu za akte, ki se nanašajo na sistem EU za trgovanje z emisijami toplogrednih plinov (ETS), na delitev bremen (ESR), na ogljične standarde za vozila, na rabo tal, spremembe rabe tal in gozdarstvo (LULUCF) ter na socialni sklad za podnebje. Na osnovi dogovora bo naslednje češko predsedstvo Svetu EU začelo pogajanja z Evropskim parlamentom po rednem zakonodajnem postopku, so v torek sporočili z okoljskega ministrstva.

Do leta 2035 prehod na električna vozila

Pri ogljičnih standardih za vozila so se ministri zavzeli za 100-odstotno zmanjšanje izpustov ogljikovega dioksida pri novih osebnih avtomobilih in lahkih gospodarskih vozilih od leta 2035. Po navedbah francoske tiskovne agencije AFP bi to dejansko pomenilo prepoved prodaje novih bencinskih in dizelskih avtomobilov ter lahkih gospodarskih vozil ter popolni prehod na električna vozila v EU od omenjenega leta naprej.

Možne izjeme

Na željo Nemčije in Italije so ministri dogovorili tudi možnost, da se v bodoče v načrte vključi možnost uporabe tehnologij, kot so sintetična goriva ali priključni hibridi. Nenazadnje pa so dovolili tudi petletno podaljšanje izjeme od ciljev na področju zmanjšanja izpustov ogljikovega dioksida za t.i. nišne proizvajalce, ki na ceste pošljejo manj kot 10.000 vozil na leto. Gre za t.i. "Ferrarijevo dopolnilo", ki bo šlo na roko zlasti luksuznim znamkam.

Zvišali cilje zmanjševanja izpustov do leta 2030

Med drugim so ministri tudi zvišali cilje zmanjšanja izpustov ogljikovega dioksida pri novih avtomobilih in kombijih do leta 2030 na 55 odstotkov - doslej je za lahka gospodarska vozila veljal cilj 50-odstotnega zmanjšanja. Svet se je zavzel za to, da bodo vozniki lahko polnili svoja vozila po vseh državah članicah z izgradnjo ustrezne infrastrukture alternativnih pogonskih goriv.

Oblikovan je poseben Socialni sklad za podnebje za premagovanje socialnih izzivov, s katerimi bodo soočeni državljani, zvišujejo se nacionalni cilji za prizadevanja držav članic v ne-ETS sektorjih (odpadki, kmetijstvo, stavbe, promet, manjši gospodarski obrati) v uredbi za delitev bremen (ESR). V uredbi o LULUCF pa se določajo cilji za ponore na EU in nacionalni ravni.

Na okoljskem ministrstvu zadovoljni

Predlog ukrepov zakonodajnega svežnja Pripravljeni na 55 ustrezno naslavlja podnebne izzive in zeleni prehod, so na okoljskem ministrstvu povzeli besede Uroša Brežana. Sveženj je pomemben element pri soočanju z izzivi obstoječe energetske krize ter prispeva k večji samozadostnosti EU pri oskrbi z energijo.

"Prav tako menim, da je treba na zakonodajni paket gledati kot na celoto, kot to izhaja iz kompromisnih rešitev pri doseganja končnega dogovora. V pogajanjih nam je uspelo, da je Slovenija postala upravičenka do sredstev v višini iz Sklada za modernizacijo. Približno 300 milijonov evrov bo predvidoma na voljo za modernizacijo energetskega sistema," je dejal.

Da je izjemnega pomena, da je tudi Slovenija upravičena do sredstev iz sklada za modernizacijo energetskega sistema, je na nedavnem obisku pri predsednici Evropske komisije Ursuli von der Leyen izpostavil tudi predsednik vlade Robert Golob. "Zeleni prehod je med ključnimi prioritetami naše vlade, zato je dogovor o zakonodajnem svežnju Pripravljeni na 55 pomemben, če ne celo nujen mejnik pri naslavljanju podnebnih in energetskih izzivov," je vlada danes spomnila na njegove besede.

Na podlagi torkovega dogovora se bodo lahko začela pogajanja z Evropskim parlamentom, poroča STA.