»Prekmurščina, kinč predragi – živa kulturna dediščina v zvoku in pisavi«

V torek, 16. avgusta 2022, je Prekmursko društvo General Maister Murska Sobota pripravilo prvo novinarsko konferenco ob pripravi izdaje govoreče knjige: “Prekmurščina, kinč predragi –  živa kulturna dediščina v zvoku in pisavi.“

Na novinarski konferenci so sodelovali Suzana Panker, predsednik Prekmurskega društva General Maister, mag. Marjan Farič, redni profesor dr. Hotimir Tivadar in Maja Hajdinjak. Za recitale pa je poskrbel interpret Boštjan Rous.

Ob državnem prazniku združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom je Prekmursko društvo General Maister Murska Sobota pripravilo pri spomeniku prekmurskim književnikom v soboškem parku novinarsko konferenco. Na kateri je društvo v sodelovanju s projektno skupino, ki jo vodi dr. Hotimir Tivadar, predstavilo zasnovo govoreče knjige, ki je namenjena predstavitvi večletnega projekta Prekmurskega društva General Maister Murska Sobota, „Prekmurski jezik in kultura“.

Prekmursko društvo general Maister Murska Sobota je že v mesecu novembru 2016 javno predstavilo pobudo za projekt Prekmurski jezik in kultura, ki je bil kasneje v letu 2019 vključen tudi v nabor aktivnosti, povezanih z obeleževanjem 100. obletnice združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom. Bistvo projekta je promocija prekmurske kulture, še posebej ohranitev prekmurskega jezika, tako na ozemlju Slovenije kot tudi v zamejstvu. Prekmurski jezik je namreč edini knjižni jezik, ki se je ohranil po oblikovanju enotne slovenske knjižne norme, in je kot osrednji gradnik domoljubne zavesti v zgodovini Prekmurja odigral ključno vlogo pri ohranjanju narodnostne pripadnosti ter zavesti prekmurskega življa kot dela slovenskega jezikovnega in etničnega prostora.

Društvo izraža skrb za prekmurski jezik z neposrednimi pobudami in projekti. Tako so na Slovenski etnografski muzej naslovili pobudo za vpis prekmurskega jezika v Register nesnovne kulturne dediščine. Prekmurski jezik je bil v razvid vpisan v jubilejnem letu 2019.

V lanskem letu so z oblikovanjem ustreznih amandmajev dosegli uvrstitev prekmurskega jezika v Resolucijo o nacionalnem programu za jezikovno politiko 2021 - 2025. Resolucija vzpostavlja temelje za sofinanciranje projektov, ki omogočajo ohranjanje, razvoj in promocijo prekmurščine kot nekdanjega slovenskega knjižnega jezika in sedanjega nadnarečnega pokrajinskega jezika, ki je del slovenske nesnovne kulturne dediščine.

Projekt je povezan tudi z vsebinami, ki potekajo v vzgojno-izobraževalnem procesu v osnovnih in srednjih šolah. Društvo je samostojno razvilo posebno učno vsebino, pod naslovom Program interesne dejavnosti »Prekmurski jezik in kultura v osnovnih šolah«. Raziskovalni projekt še aktivno poteka v štirih prekmurskih osnovnih šolah, razširili pa so ga tudi na zamejstvo, saj aktivno sodelujejo z dvojezičnimi šolami v Porabju na Madžarskem.

Na občino Puconci so prav tako v letu 2016 naslovili pobudo za revitalizacijo in preimenovanje domačije pomembnega prekmurskega protestantskega pisca Štefana Kuzmiča v Strukovcih v Dom prekmurske besede. Projekt je še v teku.

V izvedbenem načrtu projekta je bila poleg naštetega zamišljena izdaja prekmurske čitanke oziroma monografske publikacije (govoreče knjige) pod naslovom Prekmurščina, kinč predragi – živa kulturna dediščina v zvoku in pisavi. Zvočna čitanka je vsebinsko zasnovana kot komplementaren, široko dostopen interaktivni zvočni dokument prekmurskega jezika, kulture, zgodovine in splošnih informacij, ki vključuje nabor tekstov s prekmurskim besediščem od začetkov nastajanja prekmurske knjižne norme vse do danes.

Kot pravi prof. dr. Hotimir Tivadar: »Gda prekmurski gučimo, smo vsi bratje in sestre po jeziki, pa naj smo ešče tak fejst različni.« Govoreča knjiga Prekmurščina, kinč predragi – živa kulturna dediščina v zvoku in pisavi je večavtorski projekt, ki ga je spodbudilo in ga vodi Prekmursko društvo general Maister Murska Sobota (predsednik mag. Marjan Farič, podpredsednica Irma Benko, in podpredsednik dr. Alojz Šteiner), podprlo pa ga je Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije, Zveza društev general maister, in še nekateri drugi deležniki, zlasti lokalne skupnosti v okviru pomurske regije. Ta njihova večavtorska govoreča knjiga, ki jo lahko imenujemo zvočnica, je namenjena temu, da ta čudoviti del slovenske kulture ohranimo. 

Večavtorska pomeni, da jo pripravlja predvsem pet prekmursko govorečih slovenistov in jezikoslovcev – Maja Hajdinjak, Valentina Novak, Suzana Panker, dr. Klaudija Sedar (obe tudi dejavni članici Prekmurskega društva general Maister Murska Sobota), delovno skupino pa strokovno vodi dr. Hotimir Tivadar. V tej monografiji bodo preko nekaterih prekmurskih besedil iz preteklosti in sedanjosti primeroma predstavili prekmurščino v zvoku in tudi sodobni pisavi za sedanjost in prihodnost – od Ferenca Temlina, Števana in Mikloša Küzmiča naprej do Ferija Lainščka, Pepsona, Mikija Roša, Dorine in še nekaterih drugih. Besedila bodo zapisana v prenovljenem prekmurskem slovenskem črkopisu, potem pa tudi prebrana v prekmurščini, kot jo govorimo kot materni govorci. Na kratko bo predstavljena tudi prekmurska jezikovno- kulturna zgodovina in sedanjost. Dodana pa bodo še besedila dr. Mojce Kumin Horvat, obeh prekmurskih škofov dr. Petra Štumpfa in mag. Leona Novaka, da naštejemo samo najbolj izpostavljene. Avtorji bodo v bistvu tudi avtorji prebranih in zapetih besedil –ob tem pa upajo, da dovolijo objavo in branje teh besedil. Avtorji pa bodo tudi interpreti teh besedil (Boštjan Rous idr.), snemali pa bodo v Prekmurju.

Posebnost knjige bodo tudi povezave preko QR kod na različna izvirna zapisana, govorjena in peta besedila. S to zvočno-pisno knjigo se bo krepila jezikovna in kulturna zavest Prekmurja, s poudarkom na slovenskem prekmurskem jeziku, ki je bil kot tak, tj. slovenski, poimenovan že od njegovih knjižnih začetkov. In slovenski prekmurski jezik je bil, je in tudi bo ostal tista tolerantna kulturna stvarnost, ki pomembno določa Prekmurce in nas dela tako posebne in pozitivne.

Več fotografij v spodnji galeriji ...