Slovenska zdravilišča dosegajo podobne rezultate kot leta 2019

Slovenska naravna zdravilišča so v prvih sedmih mesecih dosegla podobne rezultate kot leta 2019, pri čemer se je število domačih gostov povečalo za 36 odstotkov, število tujih gostov pa zmanjšalo za 35 odstotkov. Število vseh prenočitev je bilo manjše za osem odstotkov, so sporočili iz Skupnosti naravnih zdravilišč.

V Termah Dobrna je v letošnjih poletnih mesecih zasedenost nastanitvenih zmogljivosti primerljiva z lansko, in sicer kljub upadu povpraševanja s strani slovenskih gostov po izteku veljavnosti turističnih bonov. Največ gostov je še vedno iz Slovenije, sledijo gostje iz Nemčije, Italije, Avstrije in Hrvaške.

Malce višjo zasedenost v primerjavi z letom 2019 in primerljivo z lanskim letom pa beležijo v skupini Sava Hotels & Resorts, ki jo sestavljajo Terme 3000 - Moravske Toplice, Terme Ptuj, Zdravilišče Radenci, Sava Hoteli Bled, San Simon resort Izola, Salinera resort Strunjan in St. Bernardin resort Portorož.

V skupini Sava Hotels & Resorts trenutne rezervacije nakazujejo malce višjo zasedenost v času poletnih počitnic v primerjavi z zadnjim predkoronskim letom 2019 in primerljivo z letom 2021. V avgustu so zabeležili 35 odstotkov domačih gostov in 65 odstotkov tujih. Ti prihajajo iz Avstrije, Nemčije, Hrvaške, Srbije, Češke, Madžarske, Poljske, Nizozemske, Belgije, Italije, Španije, Malte, Velike Britanije in ZDA.

"Opažamo, da so odzivi trga za jesensko zimsko obdobje še zadržani, napovedi recesije in povišanja stroškov vplivajo na zadržanost pri rezervacijah, zmogljivosti se za jesensko zimsko obdobje precej počasneje polnijo v primerjavi s prejšnjimi leti," so še dodali.

Kot so pojasnili v skupini LifeClass Hotels & Spa Portorož, so avgusta lani v primerjavi s prejšnjimi leti dosegli rekorden obisk, na kar so vplivali tudi turistični boni. Tudi z rezultati letošnjega avgusta so zadovoljni, julij pa je bil po obisku primerljiv s tistima v letih 2020 in 2021. "Že nekaj časa je tako pri domačih kot pri tujih gostih opaziti trend last minute rezervacij. Verjamemo, da tudi zimski meseci ne bodo izjema, v kolikor ne pride do ponovnega porasta okužb, za kar vsi upamo, da se letos ne ponovi," so sporočili iz skupine.

Nekoliko manjšo povprečno zasedenost v primerjavi s prejšnjima dvema letoma beležijo v Termah Krka, pod okrilje katerih sodijo Terme Dolenjske in Šmarješke Toplice, Talaso Strunjan in Otočec. Največ gostov trenutno domuje v Strunjanu, kjer so konec junija odprli tudi v celoti prenovljen počitniški kompleks Laguna Strunjan. Večina gostov Term Krka je tudi letos domačih, sledijo gostje iz Italije, Belgije, Nizozemske in Avstrije. Ti se večinoma odločajo za petdnevni oddih, številni pa tudi za tedenske ali desetdnevne programe za bolj zdravo življenje.

Zastavljenim načrtom sledijo tudi v Thermani Laško, kjer so v avgustu zaznali porast tujih gostov v primerjavi z istim obdobjem lani. V letu 2022 jih obiskalo več domačih gostov, tuji za zdaj zasedajo 30 odstotka njihovih zmogljivosti. Največ je italijanskih in avstrijskih gostov, sledijo jim gostje iz Hrvaške. V jeseni pričakujejo okrepljeno kongresno dogajanje in posledično več kongresnih gostov.

Finančni rezultati slovenskih zdravilišč letos boljši kot leta 2019

Po navedbah Skupnosti slovenskih naravnih zdravilišč bodo finančni rezultati slovenskih naravnih zdravilišč v letošnjem letu zagotovo boljši kot v letu 2019, in sicer na račun višjih prihodkov. Na končne poslovne rezultate pa bo vplivalo tudi "nerazumno povišanje cen energentov".

"Z izjemo redkih zdraviliških družb, ki so v lanskem letu še uspele zakupiti električno energijo za letošnje leto po cenah okoli 54 evrov za kilovatno uro, na žalost večina plačuje bistveno več - do absurdnih 638 odstotkov več kot lani. Prvi ukrepi vlade, kot je sprejetje interventnega zakona za blaženje draginje, tako ne predstavljajo niti obliža in pravzaprav ne pomenijo prave pomoči gospodarstvu. Nujen bo zato ukrep omejitve cene električne energije in drugih energentov, kot je to v primeru naftnih derivatov," so v skupnosti zdravilišč opozorili na trenutne posledice energetske draginje v zdraviliški panogi, poroča STA.

Foto: arhiv Pomurec