V Sloveniji zaradi udara strele umrla dva moška

Sobotno neurje je predvsem na Štajerskem in tudi drugod po državi povzročalo težave. Meteorna voda je zalivala objekte, veter je podrl več dreves, ponekod je padala toča. Pod vrhom Triglava je po udaru strele umrl planinec, zaradi udara strele je umrl tudi moški na Slavniku.

"V soboto ob 18.06 je na grebenu pod vrhom Triglava, občina Kranjska Gora, strela udarila v planinca. Gorski reševalci GRS Mojstrana so s pomočjo dežurne ekipe GRS Brnik in helikopterjem LPE prepeljali preminulega v dolino, kjer so ga prevzeli reševalci NMP Jesenice in pogrebna služba. V dolino so prepeljali tudi pokojnikovo soplaninko.

Ob 17.30 sta pri sestopu s Slavnika proti Podgorju, občina Koper, mimoidoča tuja pohodnika opazila negibno osebo. Posredovali so gorski reševalci GRS Ljubljana, policisti in dežurni zdravnik, ki je ugotovil smrt. Gasilci JZ GB Koper so nudili pomoč pri prenosu pokojnika do vozila," navaja Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje. Danes so iz Policijske uprave Koper sporočili, da je v 44-letnega moškega, doma z Vrhnike, med pohodom udarila strela, zaradi česar je umrl na kraju. Policisti bodo o dogodku napisali poročilo na koprsko tožilstvo.

Udar strele

Strela predstavlja nevarnost med aktivnostmi v naravi, še posebej za gornike in pohodnike. V spletni učilnici Triglavska zakladnica so zato objavili nekaj nasvetov:

- Pred vsako turo poznati in seveda upoštevati aktualno vremensko napoved.
- Nevihte s strelo se v gorah pojavljajo zlasti v poletnih mesecih, pozno popoldne in zvečer.
- Strela lahko potuje precej kilometrov pred nevihto in se lahko pojavi tudi na mestih z jasnim nebom.
- Najnevarnejši obdobji sta začetek in konec nevihte.
- Najboljše zavetje med nevihto s strelo v gorah je v koči ali bivaku, proč od odprtih vrat ali oken.
- Še posebej je nevarno opazovanje nevihte, sloneč na odprtem oknu ali stoječ pri odprtih vratih.
- Šotori ne nudijo zaščite pred udarom strele, kovinske palice lahko delujejo celo kot strelovodi.
- Velike votline in globoke doline nudijo zaščito, majhne votline, previsi in struge potokov pa so celo nevarnejši od odprtih območij.
- Če nas nevihta zajame v gorah, se izogibajmo grebenom in vrhovom, posamičnim drevesom, daljnovodom in žičnicam.
- V izogib tveganju zaradi zemeljskih tokov je priporočljiva oddaljenost vsaj en meter od stene.
- Območje gozda z majhnimi drevesi je varnejše kot na čistini.
- Na odprtem je najbolje počepniti s koleni in stopali skupaj ter imeti stik s tlemi s čim manjšo površino, da zmanjšamo možnost poškodb zaradi zemeljskih tokov. Sedenje na suhem nahrbtniku ali vrvi lahko tudi zmanjša možnost vpliva zemeljskih tokov. Ne smemo pa ležati na tleh!
- Kovina ne privlači električnega toka, je pa dober prevodnik. Vsak prevodnik, ki ga nosimo nad višino ramen, pomembno poveča možnost direktnega udara strele. Smuči, smučarske ali kakšne druge kovinske palice, cepini ali antena na nahrbtniku lahko delujejo kot strelovodi.
- Prenosne telefone, radijske postaje in drugo elektronsko opremo moramo hraniti v središču nahrbtnika, da jih čim bolj zaščitimo pred razelektritvijo.
- Vse kovinske predmete (vponke, dereze, cepine, kline, smučarske palice itn.) moramo odstraniti in shraniti v varni razdalji.
- Tokovi po udaru strele lahko sledijo vrvem, še posebej, če so mokre. Zaradi preprečitve poškodb ne smemo snemati čelad, gorniki naj bodo ves čas varovani oziroma pripeti na varnostno vrv, še posebej med spuščanjem po vrvi.
- Kdor na koži začuti mravljince ali ima občutek, da mu lasje ali dlake stojijo pokonci, mora takoj počepniti s stopali skupaj. Tudi prasketanje ali vidno žarenje (»Elijev ogenj«) kažeta na možnost skorajšnjega udara strele.
- Če nevihta zajame skupino ljudi, morajo ostati vsaksebi, da zmanjšajo število potencialnih poškodovancev zaradi zemeljskih tokov in stranskih tokov med posamezniki.