Vsakih 40 sekund nekje na svetu nekdo umre zaradi samomora

Vsakih 40 sekund nekje na svetu nekdo umre zaradi samomora. Samomor predstavlja velik javnozdravstveni problem in preprečevanje samomora je naloga celotne družbe, vseh nas. Obeležitev svetovnega dneva preprečevanja samomora letos že drugič zapored poteka pod geslom »Ustvarjajmo upanje z dejanji«. Geslo je usmerjeno v povečanje zaupanja ter zavedanja vsakega izmed nas, da lahko tudi naša dejanja, ne glede na to, kako majhna ali velika so, pri nekom, ki se spopada s stisko, obudijo upanje. In rešijo življenje. 

V Sloveniji v letu 2021 vsaka petdeseta smrt samomor
Leta 2021 je samomorilni količnik v Sloveniji (število umrlih zaradi samomora na 100.000 prebivalcev) znašal 20,50 (31,94 za moške in 8,96 za ženske). V absolutnih številkah to pomeni, da je zaradi samomora v letu 2021 umrlo 432 oseb (od skupno umrlih 23 261 v letu 2021), od tega je bilo 338 moških in 94 žensk. Samomorilni količnik, ki so ga zabeležili v letu 2021, je v primerjavi z letom 2020 nekoliko višji.

V 2021 so moški več kot trikrat pogosteje umirali zaradi samomora v primerjavi z ženskami
Razmerje med spoloma v letu 2021 je bilo 3,5, kar pomeni, da so moški več kot trikrat pogosteje umirali zaradi samomora v primerjavi z ženskami. Bolj objektivno sliko o stanju umrljivosti zaradi samomora v Sloveniji nam ponudi opazovanje daljšega časovnega obdobja. Že vrsto let opažajo, da so bolj ogrožene regije na vzhodu Slovenije. V letu 2021 je prišlo do povečanja samomorilnega količnika v vseh regijah, razen v Koroški in Zasavski, kjer so v letu 2021 zabeležili precej nižji samomorilni količnik. Največji prirast so zabeležili v Savinjski regiji (v letu 2021 je bilo 24 samomorov več kot v letu 2020) in v Osrednjeslovenski regiji (v letu 2021 je bilo 23 samomorov več kot v letu 2020).

V letu 2021 več samomorov pri starostnih skupinah 50 in več
Podobno kot drugod po svetu tudi v Sloveniji samomorilni količnik narašča s starostjo in je najvišji v višjih starostnih skupinah. Nižji samomorilni količnik od povprečja so zabeležili v starostni skupini 20-29 let, 40-49 let, 65-74 let. Višji količnik od povprečja je opazen pri starostni skupini 15 – 19 let, predvsem pa pri starostnih skupinah 50 in več, oziroma v najvišjih starostnih skupinah.

Epidemija koronavirusa in samomorilno vedenje
Podobno kot drugod po svetu, so v prvem letu trajanja epidemije (2020) tudi v Sloveniji zabeležili upad oziroma stagnacijo samomorilnega količnika v primerjavi s predhodnimi leti. Dejavniki, ki so lahko vplivali na to, da se samomorilni količnik v prvih mesecih epidemije ni povečal, so večplastni – hiter odziv na spremenjene okoliščine, ki lahko predstavljajo grožnjo duševnemu zdravju, več poudarka je bilo namenjenega pomenu iskanja pomoči, okrepile so se aktivnosti ozaveščanja o pomenu duševnega zdravja in o načinih spopadanja s stisko; določeni varovalni dejavniki so se v prvih mesecih pandemije lahko okrepili; skupnosti so bile bolj podporne do bolj ogroženih posameznikov, delo od doma je vsaj za krajši čas lahko zmanjšalo stres, določene osebne vezi so se lahko okrepile in zavedanje, da »smo vsi na istem«, je lahko zmanjšalo občutek stiske, tudi osamljenosti; v veliko državah so sprožili različne oblike ekonomske pomoči, da bi zmanjšali gospodarsko škodo. V najnovejši raziskavi, v kateri so sodelovali tudi slovenski avtorji, so avtorji ugotavljali, da prvih 15 mesecev epidemije ni vplivalo na umrljivost zaradi samomora.

Eno izmed poglavitnih vprašanj je in ostaja, ali se bo vpliv pandemije dolgoročno odražal na samomorilnem količniku. Pri tem ne gre toliko za neposredno povezavo med pandemijo COVID 19 in samomorom, pač pa za bolj posredne povezave, denimo zakasnele učinke spremenjene ekonomske in gospodarske situacije na duševno zdravje prebivalstva. Zato je potrebno na sistemski ravni okrepiti vse tiste dejavnosti, ki so povezane z boljšimi življenjskimi pogoji, boljšo kvaliteto življenja posameznikov, posebno skrb pa je seveda potrebno nameniti posebej ranljivim skupinam. Posreden vpliv na življenjske pogoje v Sloveniji bo, oziroma jih že ima tudi vojna v Ukrajini, zato so napori v to smer (kvaliteta življenja) še toliko bolj pomembni.

Aktualne aktivnosti NIJZ
Aktivnosti, ki jih na področju preprečevanja samomora izvajajo na NIJZ, so večinoma del akcijskega načrta Resolucije nacionalnega plana za duševno zdravje (RNPDZ) – MIRA. Zadnji sprejet akcijski načrt je za obdobje 2021 – 2023. Prioritetne naloge na področju preprečevanja samomora, sprejema in usmerja Interdisciplinarna skupina za preprečevanje samomora (IDS), ki jo koordiniramo na NIJZ. IDS za preprečevanje samomora sestavljajo strokovnjaki iz različnih področij, ki s svojim znanjem in izkušnjami naslavljajo različne ravni ukrepanja in preventive za preprečevanje samomora – od promocije duševnega zdravja, identifikacije ogroženih, dela z ogroženimi, do žalovanja in dela s svojci ter epidemiološkega spremljanja in raziskovanja samega pojava. Na NIJZ so tako trenutno vpeti v naslednje naloge, ki so zapisane v akcijskem načrtu: Področje raziskovanja; Program psihološke prve pomoči za splošno javnost; Aktivnosti postvencije (pomoč bližnjim po samomoru) v šolskem okolju in Omejevanje dostopnosti do sredstev za samomor.

Rumeno oranžne pentljice - podpora in solidarnost z osebami, ki so bližnjega izgubili zaradi samomora
Vsak samomor, vsak poskus samomora, globoko prizadene tudi veliko število oseb, ki so posameznika, ki je umrl zaradi samomora (ali je o samomoru razmišljal), poznali ali si bili z njim blizu. Bližnji in svojci so v teh primerih še posebej ogrožena, a žal velikokrat spregledana skupina. Mednarodni simbol za zavedanje, da je samomor velik javno zdravstveni problem in izraz sočutja do vseh, ki so zaradi samomora koga izgubili, je rumeno-oranžna pentljica. Tudi letos so pentljice razdelili med različne javnosti in akterje. V ta namen, bodo tudi letos 10. septembra z rumeno oranžnimi barvami osvetljene nekatere znamenitosti v določenih slovenskih regijah.

Mediji – nepogrešljivi partnerji pri aktivnostih preprečevanja samomora
V Sloveniji so v preteklih letih vzpostavili zelo dobro sodelovanje med mediji in strokovnimi javnostmi. Sodelovanje se je še okrepilo in izboljšalo z izdajo medijskih smernic za odgovorno poročanje o samomoru.  Vsa prizadevanja na področju preprečevanja samomora bi bila težje izvedljiva, če ne bi mediji prepoznali svoje vloge in odgovornosti pri tem. Razen redkih izjem, so prispevki o samomoru postali bolj senzibilni do tistih, ki so v stiski, kot tudi do tistih, ki so zaradi samomora koga izgubili. Manj je senzacionalističnih prispevkov, ki lahko naredijo precej škode tako na osebni, kot tudi na populacijski ravni. Vsi lahko doprinesejo k temu, da prihodnje leto ne bomo zabeležili dodatnega prirasta v številu samomorov. Eden izmed vidikov, ki lahko pomembno vplivajo na to, je poročanje o preverjenih dejstvih, nesenzacionalistično poročanje in poročanje o zgodbah posameznikov, ki so kljub stiskam uspešno okrevali.

VIRI POMOČI
Prvi vir strokovne pomoči je izbrani osebni zdravnik. Po potrebi bo predpisal zdravljenje, napotil k specialistu (kliničnemu psihologu ali psihiatru) ali na druge oblike pomoči. Kadar je stiska zelo huda in vaš osebni zdravnik ni dosegljiv, se lahko obrnete neposredno na: dežurnega zdravnika, dežurno ambulanto najbližje psihiatrične bolnišnice, reševalno službo (112) ali urgentno psihiatrično ambulanto v Centru za izvenbolnišnično psihiatrijo v Ljubljani (01 475 06 70).

Za podatke o ustreznih oblikah pomoči ali samo za podporo in pogovor se lahko obrnete tudi na TELEFONE ZA POMOČ V STISKI
Klic v duševni stiski 01 520 99 00 (vsak dan med 19. in 7. uro zjutraj). Zaupna telefona Samarijan in Sopotnik 116 123 (24 ur na dan, vsak dan). Klic je brezplačen. Društvo SOS telefon za ženske in otroke žrtve nasilja 080 11 55 (od ponedeljka do petka med 12. in 22. uro; ob sobotah, nedeljah in praznikih med 18. in 22. uro). TOM telefon za otroke in mladostnike 116 111 (vsak dan med 12. in 20. uro) Klic je brezplačen.

Drugi viri pomoči in informacij: Zivziv.si; Mladinska spletna svetovalnica: www.tosemjaz.net; Svetovalnice za psihološko pomoč Posvet Tu smo zate: - svetovalnice v Ljubljani, Kranju, Postojni, Slovenj Gradcu, Novi Gorici, Murski Soboti, Sevnici, Portorožu, Idriji, Mariboru, Zagorju ob Savi, Novem mestu, Tolminu, Ilirski Bistrici ali na Jesenicah: naročanje na telefonsko številko 031 704 707 vsak delovni dan ali po e-pošti info@posvet.org. - Svetovalnice v Celju, Laškem in Mozirju: naročanje po telefonu 031 778 772 ali po e- pošti sprejemna.celje@posvet.org, so sporočili iz Nacionalnega inštituta za javno zdravje.

FOTO: Pixabay.