FOTO: Literarni večer z Anjo Štefan popeljal obiskovalce v svet ljudskih pravljic

V Pokrajinski in študijski knjižnici Murska Sobota je v četrtek, 22. septembra 2022, potekal literarni festival „Oko besede“, na katerem se je tokrat občinstvu v okviru "Literarnih mest" predstavila Anja Štefan, slovenska pesnica, pisateljica, pripovedovalka in raziskovalka pripovednega izročila. Obenem pa sta se uradno odprli dve razstavi, „Večerničina literarna bera“ ter nominiranci ter nagrajeno delo za večernico 2022.

Sestajanje slovenskih mladinskih pisateljev „Oko besede“ je literarni festival, ki tradicionalno poteka v Murski Soboti, na njem pa se zberejo pisatelji, ki pišejo za otroke in mlade, literarni strokovnjaki, bibliotekarji, književni pedagogi in založniki ter na njem obravnavajo aktualna vprašanja mladinske književnosti ter izmenjujejo medsebojne izkušnje in dognanja. Festival je nastal leta 1995 na pobudo založbe Franc-Franc, od leta 2016 naprej pa ga izvaja Argo, društvo za humanistična vprašanja. Festival podpirajo Javna agencija za knjigo Republike Slovenije in Mestna občina Murska Sobota ter sponzorji iz lokalnega okolja.  Literarna mesta pa so sklop literarnih dogodkov, ki so namenjeni udeležencem, zlasti pa domačinom, in so odprti za javnost. 

Leto je naokrog in pot ponovno vodi v "Literarno mesto". Tokrat gre že za 27. sestajanje slovenskih mladinskih pisateljev „Oko besede.“ V njem se bodo sprehodili z Anjo Štefan, pesnico, pisateljico, pripovedovalko, raziskovalko pripovednega izročila ter prejemnico številnih nagrad. Med drugim je leta 2018 prejela nagrado večernica za njeno delo „Drobtine iz mišje doline,“ pove v uvodu mag. Klaudija Šek Škafar, direktorica Pokrajinske in študijske knjižnice Murska Sobota.

Vesna Radovanovič iz društva Argo ter sodelavka v PIŠK Murska Sobota pove, da je od danes naprej razstavljena tudi „Večernična literarna bera“. Razstavo je pripravila sama in zajema 53 knjig.

Obenem pa so razstavljene tudi nominacije za večernico kot tudi nagrajeno delo za večernico 2022. Letos jo prejme Maša Ogrizek za knjigo "Lisičja luna." Za večernico za najboljše otroško in mladinsko leposlovno delo preteklega leta so bili poleg Maše Ogrizek nominirani še Irena Androjna, Jana Bauer, Nataša Konc Lorenzutti in Vinko Möderndorfer. 

Razstava bo na ogled v Pokrajinski in študijski knjižnici Murska Sobota mesec dni.

Pogovor z Anjo Štefan je vodila Darka Tancer-Kajnih. Voditeljica pogovora pove, da je omenjena gostja že dolgoletna gostja festivala „Oko besede“, zvesta obiskovalka in tudi že dobitnica večernice. Danes, pa so jo posebej povabili v "Literarno mest“ zaradi dodatnega razloga, to je Nagrada Prešernovega sklada 2022, ki jo je prejela omenjena gostja za literarno ustvarjalnost v zadnjih treh letih, posebej za zbirko pravljic "Tristo zajcev", za pesniško zbirko "Imam zelene čeveljčke", kjer z mojstrskimi verzi, ki so motivno pestri ter oblikovno in zvočno dovršeni, snuje izčiščene podobe sodobnega sveta. Ter za avtorsko pravljico "Zajčkova hišica," kjer v izbrušenem ritmu pripoveduje nadčasno zgodbo o sodelovanju na eni ter izrabljanju na drugi strani ter spodbuja premislek o ravnanjih posameznika znotraj skupnosti.  

V začetku pogovora je gostja poudarila, da je že od nekdaj imela rada ljudske pravljice ter imela tudi srečo, saj je bilo njeno otroštvo prepojeno z njimi. Ob koncu študija se je odločila, da gre na počitnice v Anglijo, kjer je srečala profesorja pripovedovanja pravljic. Na ta način se je tudi seznanila, da lahko pripovedovanje pravljic obstaja kot sodobna umetnost. Na podlagi tega se je odločila, kam bo peljala svojo nadaljnjo poklicno pot. 

Nato je pogovor stekel na priredbo ljudskih pravljic „Tristo zajcev. Najlepše slovenske ljudske pravljice iz zapuščine Milka Matičetovega.“ Kjer je v živost vrnila premišljen izbor slovenskih folklornih pripovedi iz zapuščine Milka Matičetovega. Njene nove ubeseditve izkazujejo poznavanje področja ter izjemen čut za jezikovno in vsebinsko oblikovanje. Gostja doda, da je tukaj bilo narejeno ogromno raziskovalnega dela. Pri tem pa pove, da se ji je študij zdel mučen, ker ji Milko Matičetov ni mogel biti mentor, saj sam nikoli ni bil predavatelj. Ampak ji je omogočil osvojit in zgraditi sistem opazovanja ljudskih pripovedi in tudi drugih pripovedi. Obiskovalci so lahko tudi izvedeli, da jo je Milko Matičekov težko spustil k svojemu gradivu. Tako močno je bil navezan na svoje gradivo, da se ni zavedal, da mu leta tečejo in da mu ne bo vsega uspelo narediti. Saj bi tako k svojemu gradivu lahko spustil prej nekoga, ki bi se lahko naučil zelo nečitljive zapise brati in jim tako pomagati v življenje. Po njegovi smrti pa se ji je zdelo, da se mu lahko odloži tako, da napiše omenjeno knjigo. 

Na koncu pa je pogovor nanesel na profesionalno pripovedovanje, katerega začetnica je omenjena gostja. Tako so obiskovalci lahko izvedeli, da preživi samo tista ljudska pripoved, ki jo skupnost sprejme. Če je skupnost ne sprejme, se le-ta ne bo prenašala naprej in se pripovedovala. V ljudskem pripovedovanju se je ohranilo le tisto, kar je ljudi nagovorilo. Drugo se je pozabilo in s tem izginilo. Danes papir ohranja vse. Sama pa si ne želi, da bi se njene pesmi ali pravljice ohranile le zaradi papirja, ampak zato, ker so sposobne živeti med ljudmi na koncu doda prejemnica Nagrade Prešernovega sklada.

Pri tem pa omenimo, da je v sklopu Očesa besede na Trgu kulture na ta dan pred Pokrajinsko in študijsko knjižnico Murska Sobota potekala tudi Knjižna tržnica. 

Več fotografij v spodnji galeriji …