Na Goričkem se učijo veščin slamokrovstva

Na domačiji socialnega podjetja MakroBios Panonija v Lucovi v Občini Gornji Petrovci se je v petek začela tridnevna delavnica slamokrovstva, ki bo trajala do nedelje 16. oktobra. Z delavnico, ki jo spremlja 15 udeležencev, želijo približati tradicionalne načine gradnje tudi mlajšim generacijam.

Delavnico ob podpori ministrstva za kulturo organizirata arhitektki Maša Ogrin in Nina Vidić Ivančič, vodi pa jo eden redkih aktivnih mojstrov slamokrovstva pri nas Anton Golnar.

Arhitektka Ogrin je izpostavila, da so slamo izbrali, ker je tradicionalno prisoten material v regiji, pri ukvarjanju z njo pa gre za skupnostno delo. "S kritjem objekta povezujemo skupnost, in to je drug način gradnje, kot če samo naročimo nekemu izvedbenemu podjetju, da pokrije naš objekt," je dejala.

Navezali so stik z Antonom Golnarjem iz Sovjaka v Občini Svetega Jurij ob Ščavnici, ki je kot eden redkih aktivnih mojstrov slamokrovstva vpisan v register nesnovne kulturne dediščine. Tudi on si želi znanje predajati naprej. "Težava je, da je materiala dovolj, ni pa še vzpostavljenih dobrih praks. Objekti se prenavljajo, v novogradnjo pa slama v Sloveniji še ni vpeljana," je povedala Ogrin.

Je pa tudi v vidika okolja slama zelo ustrezen material, njen življenjski cikel je čist: pri proizvodnji se ne porabi preveč energije, ne proizvaja skoraj nobenih emisij, ko objekta ne potrebujemo več, "ko vsebine več ni, tudi objekta ni več", ne postane poseben odpadek, ampak ga lahko kompostiramo, piše STA.

Foto: STA