V Prekmurju beležimo drastičen upad števila štorkelj

V Sloveniji je letos gnezdilo 267 parov bele štorklje, največ od leta 1999, odkar Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS) opravlja letne popise teh ptic. V Prekmurju, "domovini" štorkelj, pa v nasprotju z ostalimi regijami njihovo število zaskrbljujoče pada zaradi uničenja biodiverzitete.

Uspeh gnezdenja pri štorklji je odvisen od vremena, posebej padavin in temperatur sredi maja, ko se mladiči izvalijo. Če je takrat hladno in deževno, jih veliko pogine, pojasnjujejo v društvu. Ta vrsta s podnebnimi spremembami pri nas pridobiva. Nekatere se niti ne selijo več, še dodajajo.

Po podatkih letošnjega popisa število štorkelj v vseh regijah po državi narašča, samo v eni število pada. To je Murska ravan, ki je tradicionalno znana po štorkljah, kjer je leta 1999 gnezdilo 87 parov, letos pa le še 46. "Če se bo ta trend nadaljeval, bo Murska ravan čez 25 let brez štorkelj," napoveduje direktor DOPPS Damijan Denac.

Glavni razlog za upadanje števila štorkelj je velika degradacija ekosistemov v Prekmurju, posebej kmetijske krajine, kjer prevladujejo ogromne monokulture. Travniki so izginili, na ogromnih njivah, tretiranih s pesticidi, pa za štorklje ni hrane.

"Zelo zaskrbljujoče je, da izginja štorklja, ki je precejšen generalist. To pomeni, da je prišlo do kolapsa biodiverzitete v kulturni krajini Prekmurja, ne samo do kolapsa števila vrst, tudi do kolapsa biomase različnih organizmov, ki so hrana recimo štorklji," izpostavlja Denac.

"Popis opravljamo, preden mladiči poletijo iz gnezda, tako je število popisanih mladičev dejansko število poletelih mladičev. Na tak način dobimo podatke o rodnosti, kar je pravzaprav velika izjema, saj je bela štorklja edina vrsta, za katero imamo podatke o rodnosti za celotno nacionalno populacijo," navaja direktor DOPPS. Iz gnezd je sicer letos poletelo 588 mladičev, piše STA.