V imenu države - kdo je trgoval z orožjem?

Mirko Munda, upokojeni novinar, je v Pokrajinski in študijski knjižnici v Murski Soboti gostil publicista Blaža Zgago in Mateja Šurco, ki sta predstavila svojo prvo in drugo knjigo trilogije V imenu države, v kateri opisujeta potek nedovoljene trgovine z orožjem v Sloveniji v začetku devetdesetih let, gost pa je bil tudi Vladimir Miloševič.

V prvi knjigi trilogije z naslovom Odprodaja, ki je bila izdana junija, publicista Blaž Zgaga in Matej Šurca opisujeta kako je Slovenija odprodala orožje in strelivo iz skladišč JLA, v drugi knjigi Preprodaja, ki je izšla šele pred nekaj tedni, pa sta, kot meni novinar Munda, predvsem z dokumenti dokazovala potek trgovine z orožjem v času vojn na Balkanu po razpadu Jugoslavije. Tretja knjiga z naslovom Prikrivanje bo najobsežnejša in bo posvečena predvsem aferi z mariborskim orožjem.

Trilogija V imenu države spada med največje projekte preiskovalnega novinarstva pri nas

Zgaga in Šurca sta s trilogijo V imenu države opravila enega največjih projektov preiskovalnega novinarstva pri nas, pri katerem sta se povezala tudi s tujimi novinarji, ki so jima dali nekaj pomembnih dokumentov. "Prvo poglavje in nekatera druga se berejo kot kriminalka, še bolje, kot prava srhljivka," je povedal novinar Munda o zadnjem delu trilogije, Preprodaji, k temu pa je Zgaga dodal, da je knjiga namenjena vsem bralcem in da sta želela napisati berljivo zgodbo, ne pa samo nanizati določene podatke.

Zgaga in Šurca sta za svoje delo preiskala 6000 uradnih dokumentov

Že avtor spremne besede v knjigi Preprodaja je zapisal, da sta publicista opravila orjaško preiskovalno delo. "Njuna knjiga je pomemben korak k odkritju popolne resnice o trgovini z orožjem, ki je eden največjih madežev v kratki zgodovini samostojne Slovenije," je povedal Munda. Publicista Zgaga in Šurca sta se dela lotila tako, da sta preiskala 6000 uradnih dokumentov slovenskih pravosodnih organov, med katerimi so bili lahko tudi lažni in sta jih kot take morala odkriti in jih ne uporabiti kot dokazna gradiva.

Publicista svoje preiskovalno delo enačita z hojo po minskem polju

Zgaga in Šurca svoje preiskovalno delo enačita z hojo po minskem polju. "Lotila sva se zelo počasi, proudarno, vsak korak sva naredila z nožkom. Hodila sva skupaj, ampak nihče tega ni vedel, prikrivala sva, da delava oba," je povedal Zgaga, ki meni, da po dveh tretjinah poti nista naletela še na nobeno mino. "Lažen dokument ti lahko zminira vso knjigo, ves projekt. Ko sva dobila lažen dokument, sva to tudi ugotovila s preiskovanjem in vse novinarje obvestila, da je dokument lahko lažen. To je nastavljena mina, če je ne bi opazila, bi celotna zadeva padla v vodo," je dodal Šurca.

Brigadir Vladimir Miloševič je eden redkih, ki je bil pripravljen pričati z imenom in priimkom

Kar se tiče živih virov sta publicista imela nekaj sreče manj, saj jih je le malo bilo pripravljenih pričati z imenom in priimkom. Eden od redkih izjem je bil brigadir Vladimir Miloševič, ki je na predstavitvi povedal, da je zapisano zelo točno, vendar pa, da ni zapisanega vsega. Miloševič je med drugim pojasnil kako je bilo z vojsko v Sloveniji, da je bilo v Pomurju največ vojakov, tudi največ stražnic in tudi orožja je bilo dovolj, je povedal. O tem koliko orožja je bilo prodanega pa Miloševič nima točnih podatkov, "trdim le, da je bila močna prodaja."