FOTO: Na lendavskem gradu odprli razstavo: Zoltan Gabor, slikar samote

Na lendavskem gradu so v petek, 23. decembra 2022, odprli retrospektivno likovno razstavo z naslovom Zoltan Gabor, slikar samote. Razstavo sta odprla Dubravko Baumgartner, direktor Galerije – Muzeja Lendava in Atilla Pisnjak, umetnostni zgodovinar in kustos. V sklopu odprtja razstave so predstavili tudi zbirko izbranih pisem Zoltána Gáborja »Valakihez kell hogy szóljunk«, ki je izšla ob stoletnici umetnikovega rojstva. Knjigo je predstavila urednica Jutka Meszelics Király.

Zoltán Gábor se je rodil leta 1922 v Lendavi. Pričujoča retrospektivna razstava je tako nastala ob 100. obletnici umetnikovega rojstva. Namenjena je celovitemu vpogledu v njegovo umetnost in osebno ikonografijo ter predstavitvi njegovega ustvarjalnega razvoja od zgodnjih let do smrti leta 2010.

Gabor je po osnovni šoli izobraževanje nadaljeval v Zagrebu in Budimpešti. V Zagrebu je obiskoval Akademijo za likovno umetnost in odtlej je hrvaška prestolnica postala njegov dom, vendar vezi z Lendavo in tamkajšnjimi ljudmi ni nikoli prekinil, saj je bil prek svojega umetniškega dela močno povezan z domačim krajem. »Vselej in povsod je rad poudaril, da je lendavski likovni umetnik. Njegovemu rojstnemu mestu je posvečen zgodovinski tablo Štirje letni časi, ki ga umetnostna zgodovina prepoznava kot njegov najpomembnejši slikarski opus, ki opozarja na iracionalnost zgodovine,« ob odprtju razstave pove Dubravko Baumgartner.

Na Gaborjevih slikah je Lendava ponavljajoč se motiv, ki ga ne uporablja romantično, temveč z racionalno objektivnostjo, skorajda brez čustev. Ne njegovih platnih smo priča nenehno spreminjajočemu se mestu in pogledu, ki dejansko odraža spremembe opazovalca. Njegove pokrajine so brez konkretne človeške prisotnosti, ljudje se pojavljajo le v upodobljenih stavbah ali izza njih. Prazni prostori pričajo o samoti, ki je zaradi svoje statičnosti brezčasna. Praznina odraža osamljenost, celo popolno odsotnost obstoja. O umetnikovih delih pove umetnostni zgodovinar in kustos Atilla Pisnjak.

»Zoltan Gabor je vsaj tako vešče kot čopič vrtel tudi pero.« Njegove likovne kritike, umetnostnozgodovinski eseji ali osebnoizpovedni zapisi so izredno pronicljivi, tehtni in tudi danes nosijo aktualno noto, ob predstavitvi knjige pove urednica Jutka Meszelics Király in doda, da je prav, da se ga ob 100. obletnici rojstva, poleg razstave, spomnimo tudi s pisano besedo. Tako je nastal izbor pisem, zajetih v knjigi z naslovom »Valakihez kell hogy szóljunk«, ki jo je izdal Zavod za kulturo madžarske narodnosti. Gre za izbor trinajstih pisem iz zbirke esejev z naslovom Golob pismonoša (Postagalamb), v katerih piše likovne kritike svojih sodobnikov in likovnih umetnikov, naslovljene na lendavskega umetnika in njegovega prijatelja Istvána Galicsa. Na naslovnici sta simbolično uprizorjena golob-večkrat motiv na Gaborjevih slikah in metulj-simbol Istvána Galicsa.

Zoltana Gaborja je slogovno težko natančno uvrstiti, saj je črpal iz številnih smeri, od kubističnih elementov do nadrealizma. Retrospektivna razstava, ki odstre pogled na njegov širok in bogat ustvarjalni opus, bo v lendavskem gradu na ogled do marca 2023.

 Več fotografij v spodnji galeriji ...