Kaj o maternem jeziku pravijo pomurski osnovnošolci?

Maternega jezika se v zgodnjem otroštvu naučimo od staršev kot prvega jezika, prav zato se imenuje materinščina. V njem se najlažje izražamo, razmišljamo, čustvujemo in se sporazumevamo. To je jezik, ki ga večinoma najbolje obvladamo in se z njim identificiramo, hkrati pa z njim razvijamo narodno zavest in kulturo. Je tudi edini jezik, v katerem sanjamo. Osnovnošolce smo povprašali, kakšen je njihov odnos do materinščine.

Znanje maternega jezika je pomembno za našo narodno zavest. Jezik je namreč najbolj prepoznavna prvina naroda. Vsak narod, vsako ljudstvo za medsebojno sporazumevanje uporablja svoj jezik. Slovenščina je materinščina majhnemu narodu, govori jo približno 2,4 milijona ljudi. V Sloveniji približno 1,8 milijona ljudi govori slovenščino, uporabljajo pa jo tudi Slovenci v zamejstvu in izseljenci. 

Slovenščina, kot knjižni jezik se je izoblikovala v 16. stoletju, v času slovenske reformacije. Da je postala uradni jezik, je moralo miniti še nekaj stoletij. Pod nemškimi in avstrijskimi vladarji nismo imeli te sreče, šele z združitvijo z drugimi južnoslovanskimi narodi, je tudi slovenščina postala uradni in državni jezik. Z lastno državo naj bi bil njen status dokončno utrjen.

Slovenščina je tudi uradni jezik Evropske unije, vendar pa z vdorom tujih jezikov, globalizacije, ekonomskega in politično-družbenega premikanja prebivalcev ter trenda modernizacije tudi naš jezik ni samoumeven, zato je toliko pomembnejše, da ga vzgajamo, branimo, razvijamo in ohranjamo.

Osnovnošolce na pomurskih osnovnih šolah smo povprašali, kakšen je njihov odnos do maternega jezika, kaj jim je pri njem všeč, kaj ne in zakaj se jim zdi poseben.
Večina je kot posebnost izpostavila številna narečja, ki jih tudi sami uporabljajo bolj kot uradni slovenski jezik. Slovenščina ima okoli 50 narečij, združenih v sedem narečnih skupin, kar jo dela enega najbolj raznolikih jezikov sveta. Posebnost slovenskega jezika je zagotovo še dvojina, saj je eden redkih jezikov, ki jo je ohranil.

»Všeč mi je, kako zveni in nekatere besede. Niso mi všeč pravila in slovnica. Poseben je zaradi izvora in težavnosti. Uradnega jezika ne uporabljam veliko. Mi je pa zelo všeč. Več uporabljam narečje in tuje besede.« Zala, 14 let.

»Moj materni jezik je slovenščina. Všeč mi je, da je izviren. Smo edina država, ki ga uporabljamo. Ni mi všeč, da imamo toliko sklonov in podobno … Raje kot uradni jezik uporabljam narečje in tuje jezike, saj je dosti bolj zanimivo.« Maja, 14 let.

»Materni jezik mi je všeč, ker mi je lahko v šoli, ker ga znam. Všeč mi je, ker je moj materni jezik in veliko ljudi ga ne pozna. Raje kot tuj jezik uporabljam maternega, ker mi je lažji.« Katarina, 13 let.

»Moj materni jezik je slovenščina. Pri njem mi je všeč vse. Poseben je zaradi narečij, ker jih je veliko. Sam uporabljam narečje, ker je bolj domače in zanimivo.« Luka, 13 let.

»Slovenski jezik je zelo poseben, saj se zelo razlikuje od ostalih. Všeč so mi naša narečja.« Nina, 12 let.

»Moj materni jezik je slovenščina. Pri jeziku mi je všeč, da je slovanski. Večina Slovanov se lahko razume med sabo, četudi ne vedo njihovega jezika. Raje uporabljam narečje, ampak ko pride do uradnih okoliščin, uporabljam knjižni jezik.« Jaka, 14 let.

Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo Unesco je 21. februar razglasila za mednarodni dan maternega jezika. Svetovni dan maternih jezikov obeležujemo od leta 2000 v spomin na protest in smrt bengalskih študentov, ki so leta 1952 v Pakistanu zahtevali enakopravnost za svoj jezik.