Klaudija Sedar: »Raziskovanje je del mojega življenja in poslanstva«

S pomursko doktorico znanosti in direktorico Zavoda za projektno raziskovalne in kulturno-razvedrilne dejavnosti Primož Trubar pom. akad. dr. Klaudijo Sedar o tem, kako se je odločila za takšno karierno pot, o raziskovalnem delu ter načrtih za prihodnost.

Kdaj je v vas vzklila želja po znanstvenem poklicu? Kdo ali kaj je odigral pomembno vlogo v vaših mladostniških letih, da ste se odločili za takšno karierno pot?

Lahko rečem, da me je raziskovanje samo poiskalo. Mislim, da je bilo tam v tretjem letniku študija, ko sem se pred naslednjim predavanjem usedla na eno klop na oddelku za slovenistiko, kjer me je v eni izmed strokovnih revij pritegnil članek o prekmurskem knjižnem jeziku. Prebrano me je napeljalo, da sem začela brskati o tej tematiki in si jo zatem tudi izbrala za diplomsko nalogo na splošnem jezikoslovju. To sem potem nadgrajevala na podiplomskem študiju, kjer sem ta nekdanji knjižni jezik umestila v širši kulturnozgodovinski kontekst, pri čemer mi je v domačem okolju ob strani zelo stal pokojni Feri Kuzmič. Od tedaj me je raziskovanje zasvojilo, postalo del mojega življenja in tudi poslanstva, ki me vedno znova navdihuje in izpopolnjuje, tudi spodbuja na poti iskanja odgovorov in predstavljanja dediščine splošni javnosti.

Ste direktorica Zavoda za projektno raziskovalne in kulturno-razvedrilne dejavnosti Primož Trubar (ZPT). Kaj vas motivira in navdihuje pri vašem delu?

Kot pove že samo ime, je zavod vpet v projekte, ki temeljijo na raziskovanju in kulturi, in kot taki prispevajo k rasti, razvoju in tudi razvedrilu, kar vsi potrebujemo v sodobnem tempu življenja. Pri delu me motivira več dejavnikov, od same vsebine dela, pozitivnega delovnega vzdušja, sproščene komunikacije, prijetnega sodelovanja, novih znanj in izkušenj, kot tudi sam rezultat oziroma cilj, ki ga želim doseči.  Ti dejavniki in veselje do dela mi tudi prinašajo notranje zadovoljstvo in osebnostno rast, kar mi je obenem v ustvarjalni navdih za vsak nov izziv.

Ukvarjate se s prekmursko kulturno zgodovino in z ohranjanjem kulturnozgodovinske dediščine ter aktivno sodelujete pri  znanstvenem raziskovanju. Nam lahko zaupate, na kakšen način se vi lotevate preučevanja še neraziskanega gradiva in dokumentov?

Raziskovalno delo je vezano v glavnem na fizično »brskanje« po arhivskih gradivih in dokumentih, dandanes pa nam tehnologija tudi omogoča, da dostopamo do vse več gradiv in podatkov v digitalnih zbirkah v domačih in tujih kulturnih ustanovah. Sama pri nekem raziskovalnem vprašanju poskušam izčrpati vse možnosti, ki so na voljo, saj lahko le tako sestavimo neko novo zgodbo, ki osvetli že znano v novi luči, jo s svežimi podatki in spoznanji nadgradi. Je pa res, da si moramo pri raziskovanju vzeti čas, zbrati gradivo, si zastaviti metodologijo, ki nas potem vodi do končnega rezultata. Prav tako je dobro, da sestavljeno malo »odleži«. Digitalno gradivo je obenem velika prednost, saj nismo vezani na ustanovo in lahko raziskujemo tudi pozno v noč, kar se mi nemalokrat zgodi, a vendar je tisto v fizični obliki primarno, poleg tega nikoli ne bomo vedeli, kaj lahko najdemo morda povsem naključno med drugim gradivom, če »tiste« škatle ne bomo odprli.

Kakšni so vaši načrti za prihodnost?

V tej smeri na raziskovalni poti, po kateri hodim, želim nadaljevati tudi v prihodnje, se posvečati vsebinam, ki odstirajo poglavja iz naše kulturne in cerkvene zgodovine, so pomembne za oblikovanje vrednot, našo identiteto, rast in utrip v sodobnem družbenem okolju.

FOTO: Arhiv Pomurec.com.