Okrogla miza: Kateri je pravi poklic za razvoj?

V okviru festivala IZUM je včeraj v hotelu Diana potekala okrogla miza na temo "Pravi poklic za razvoj – projekt Right Profession", kjer so spregovorili Robert Grah, Janez Dekleva, Blaž Gerenčer in Dunja Velner. Namen srečanja je bil predstaviti sam program in se konkretno spopasti s težavami, s katerimi se Pomurje srečuje – s pomanjkanjem deficitarnih naravoslovno-tehničnih in tehničnih poklicev ter najti možne rešitve.

Po statističnih podatkih je v Pomurju delež brezposlelnih kar 16,5 %, težava pa je dvoplastna: na eni strani imamo podjetnike in gospodarstvenike, ki jim primanjkuje zaposlenih s »pravim« poklicem, na drugi strani pa je veliko brezposelnih, katerih poklici prav tako niso deficitarni. Na okrogli mizi so tako med drugim strokovnjaki tudi predlagali, da bi trebalo take osebe dodatno usposobiti oziroma prekvalificirati.

Projekt dobro sprejet, prvi rezultati analize so že znani

Glavni partner projekta, Pomurska gospodarska zbornica, v okviru projekta sodeluje z mnogimi, tudi madžarskimi partnerji, kjer se prav tako spopadajo s podobnimi težavami kot pri nas. "Pri nas kronično primanjkuje tehničnih poklicev in usposobljenega kadra," opozarja Robert Grah, direktor Pomurske gospodarske zbornice, in izpostavi še dejstvo, da so mladi odklonilni do teh poklicev tudi na Madžarskem. V okviru čezmejnega projekta so izvedli obširno in kvalitetno analizo, na podlagi katere bodo lahko konkretno ukrepali. Pri projektu pa je ključnega pomena sodelovanje s šolami, tj. ravnatelji, učitelji in učenci pa tudi starši.

Cilj projekta je, kot razloži Grah, najti poklice, ki bodo mladim omogočali varno in udobno prihodnost bodisi doma ali v tujini. Mlade naj bi spodbudili k šolanju na tehničnih smereh in jim že v času šolanja nudili zadostno število ur prakse in aplikativnega znanja, da bi le-ti ob prihodu v službo tako tudi dejansko znali delati. Glavne aktivnosti, ki jih v okviru projekta izvajajo, so predvsem promocija naravoslovno-tehničnih poklicev, predstavitev le-teh učenecem in staršem, obiski podjetij, predstavitve poklicev v zloženkah in na sejmih, razstave ipd.

Največ mladih se hoče vpisati v gimnazijske programe 

Z analizo, ki so jo naredili na podlagi odgovorov – na vprašanja je odgovorilo ok. 64 % vprašanih učencev in ok. 45 % vseh zaposlenih v podjetjih – so pridobili zanimive razultate. Še vedno je veliko učencev, ki se želi vpisati v gimnazijske programe – teh je kar 35 %, sledijo srednji strokovni programi, poklicne smeri in na koncu programi z nižjo poklicno izobrazbo.

Mlade spodbujajo s kadrovskimi štipendijami

Dodatne finance so gotovo spodbuda mladim, da se določijo za študij deficitarnih poklicev in se po šolanju tudi takoj zaposlijo v podjetjih. Dunja Velnar, poslovna sekretarka na Regionalni razvojni agenciji Mura, je pojasnila, de se največ mladih, ki jih štipendirajo, šola na področjih gradbeništva, strojništva, mehatronike, gostinstva, turizma, medicine, računalništva, informatike, elektrotehnike ... največ je strojnih tehnikov. Višina kadrovske štipendije znaša 290–400 evrov, študentov štipendistov je kar za dvakrat več od dijakov.

Praksa je zelo pomembna

Vodja Medpodjetniškega izobraževalnega centra Pomurje Blaž Gerenčer je izpostavil pomen prakse, ki bi jo po njegovem mnenju morali dijaki in študentje v čim večjem obsegu opravljati že tekom šolanja, saj bi le tako bili usposobljeni za delo, potrebno pa je tudi izobraževati odrasle: "Naš cilj je združiti želje, potrebe in možnosti, ki so nam dane."

Janez Dekleva, direktor centra za poslovno usposabljanje, je projekt "Pravi poklic za razvoj" pohvalil, obenem pa opozoril, da je treba najprej natanko vedeti, kaj okolje potrebuje in temu nato prilagoditi dejavnosti, razviti kompetence, standarde in vpeljati ustrezne izobraževalne programe.

Kateri so trenutno najbolj deficitarni poklici?

Kot so povedali strokovnjaki, je na našem trgu preveč družboslovcev, primanjkuje pa naslednjih poklicev, ki bodo v naslednjih letih prinašali najhitrejšo in v največji meri zagotovljeno službo in prihodnost: mehatronik, strojni tehnik, inženir strojništva, kovinar, kuhar, natakar, tesar, pleskar, operater ... 

PREBERITE TUDI:

FOTO: Festival IZUM v Murski Soboti odprl svoja vrata