FOTO in VIDEO: V Beltincih obeležili slovenski kulturni praznik

V soboto, 11. februarja 2023, je v Kulturnem domu Beltinci, potekala občinska prireditev ob obeležitvi slovenskega kulturnega praznika, ki so jo posvetili izidu zvočne knjige: »Prekmurščina, kinč predragi – živa kulturna dediščina v zvoku in pisavi.«

Osrednjo občinsko prireditev so organizirali Občina Beltinci, Javni zavod za turizem, kulturo in šport Beltinci in Prekmursko društvo General Maister Murska Sobota.

V slavnostnem nagovoru je župan občine Beltinci Marko Virag najprej čestital vsem prisotnim ob obeležitvi slovenskega kulturnega praznika hkrati, pa izrekel hvaležnost glede odnosa vseh prisotnih do Prekmurja, do Slovenije ter do kulture. Obenem pa doda, da je v novi knjigi »Prekmurščina, kinč predragi – živa kulturna dediščina v zvoku in pisavi« napisan proces vpisa Prekmurščine v register nesnovne kulturne dediščine in gre za knjigo, ki je nastala za Prekmurje, iz Prekmurja, in knjigo, ki je nastala iz Prekmurskega govora. Ob tem pa župan doda: »Kultura je obenem temelj, iz katerega izvira skupnost ter iskrena hvala vsem, da s svojim predanim delom sooblikujete kulturo občine Beltinci, pokrajine in Slovenije.« 

V spremljevalnem programu, pa so si obiskovalci lahko nato ogledali nagrajeni kratki film dijakinje Gimnazija Franca Miklošiča Ljutomer, Katjuše Peterka »Ljubezen?,« za katerega je na 18. filmskem festivalu mladinske ustvarjalnosti Videomanija 2022 prejela glavno nagrado. V dokumentarnem filmu, »Ljubezen?« so tako svoj pogled na doživljanje le-te predstavili znan slovenski pevec in pisec poezije, novinar in glasbenik, učiteljica glasbe, mlad kitarist in prvošolka. 

Predsednik Prekmurskega društva General Maister Murska Sobota mag. Marjan Farič pa pove, da z občino Beltinci izredno dobro omenjeno društvo sodeluje. Ob tem pa jih veseli, da lahko predstavijo sadove njihovega večletnega truda in dela. Predvsem domoljubje je tista osrednja točka, ki domuje tukaj v Beltincih in to jih spaja in povezuje. Kar se tiče knjige, ki je osrednja točka današnje prireditve, pa pove, da gre za kompleksen projekt, na katerega je vplivalo seveda tudi finančno področje, in tudi sama vsebina, zato so k ustvarjanju knjige povabile znane strokovnjake, ki se ukvarjajo s slovenskim in prekmurskim jezikom, in mnogo od njih prihaja iz občine Beltinci. Ob tem doda, da je osrednji nosilec strokovnega dela omenjene knjige, dr. Hotimir Tivadar. Za zvočno podobo pa je poskrbel Alen Pivar, med interpreti besedil v knjigi pa je tudi Boštjan Rous. Govoreča knjiga Prekmurščina, kinč predragi – živa kulturna dediščina v zvoku in pisavi je večavtorski projekt, ki ga je spodbudilo in ga vodi Prekmursko društvo general Maister Murska Sobota, podprlo pa ga je Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije, Zveza društev general Maister, in še nekateri drugi deležniki, zlasti lokalne skupnosti v okviru pomurske regije.  Knjiga je izšla v omejeni izdaji 700 izvodov, ki so jih dostavili v slovenske osnovne in srednje šole ter vse splošne knjižnice.

Zvočno knjigo sta nato predstavila dr. Hotimir Tivadar, profesor na Oddelku za slovenistiko na Filozofski fakulteti v Ljubljani, avtor zasnove knjige, strokovni urednik in soavtor besedil in dr. Mojca Kumin Horvat, raziskovalka v Dialektološki sekciji Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU in avtorica prispevka v tej prekmurski knjigi.

Knjiga je večavtorska, kar pomeni, da jo je pripravilo pet prekmursko govorečih slovenistov in jezikoslovcev – Maja Hajdinjak, Valentina Novak, Suzana Panker, dr. Klaudija Sedar, delovno skupino pa je strokovno vodil dr. Hotimir Tivadar. V tej monografiji so preko nekaterih prekmurskih besedil iz preteklosti in sedanjosti primeroma predstavili prekmurščino v zvoku in tudi sodobni pisavi za sedanjost in prihodnost – od Ferenca Temlina, Števana in Mikloša Küzmiča naprej do Ferija Lainščka, Dorine in še nekaterih drugih. Besedila so zapisana v prenovljenem prekmurskem slovenskem črkopisu, potem pa tudi prebrana v prekmurščini, kot jo govorimo kot materni govorci. Na kratko je predstavljena tudi prekmurska jezikovno- kulturna zgodovina in sedanjost. Dodana pa so še besedila dr. Mojce Kumin Horvat, obeh prekmurskih škofov dr. Petra Štumpfa in mag. Leona Novaka, da naštejemo samo najbolj izpostavljene. 

Zvočna čitanka je vsebinsko zasnovana kot komplementaren, široko dostopen interaktivni zvočni dokument prekmurskega jezika, kulture, zgodovine in splošnih informacij, ki vključuje nabor tekstov s prekmurskim besediščem od začetkov nastajanja prekmurske knjižne norme vse do danes. In ravno ta zvočni zapis daje dodano vrednost knjigi. Knjiga obsega 112 tiskanih strani ter v njej je zbranih 57 na novo posnetih besedil. Dodanih pa je še 14 prekmurskih pesmi, ki so zaznamovale prekmursko in tudi slovensko javno kulturo ter 13 aktivnih spletnih povezav. Ampak za poslušanje zvočnih besedil je potreben računalnik.  

Celotni večer pa je obogatil tudi učenec Glasbene šole Beltinci ter Andrej Sobočan, z igranjem na cimbale.

Več fotografij v spodnji galeriji ...