(FOTO) Marjan Kerčmar: »Želimo si odgovornih lastnikov živali«

Zavetišča za zapuščene živali po vsej Sloveniji "pokajo po šivih" in se soočajo tako s prostorsko kot finančno stisko. Število zapuščenih živali se alarmantno povečuje. Z direktorjem Marjanom Kerčmarjem smo se pogovarjali s kakšnimi težavami se soočajo v zavetišču za živali Mala hiša. 

Problematika prenapolnjenosti zavetišč za zapuščene živali je običajno bolj povezana z mačkami, a teh pozimi v zavetišča pride običajno manj kot poleti. V zadnjem času pa imajo skoraj vsa slovenska zavetišča težave zaradi velikega števila zapuščenih in odvzetih psov. Z direktorjem zavetišča za živali Mala hiša Marjanom Kerčmarjem smo se pogovarjali o težavah, s katerimi se soočajo v zavetišču in kako lahko, kot posameznik pomagamo. 

1. S kakšnimi težavami se soočate vi?

Tudi naše zavetišče, tako kot vsa ostala slovenska zavetišča je precej polno, težave imamo tako s prostorom kakor tudi s financiranjem delovanja zavetišča. Spremembe zakonodaje in pravil v zvezi z zapuščenimi živalmi nam povzročajo tako rekoč nepremostljive težave, stanje se spreminja - na slabše - z vsakim novim predpisom in pravilnikom. Občutek imamo, da nekdo piše predpise in pravila, ne da bi mu bilo karkoli v zvezi z zapuščenimi živalmi jasno. Vse po pravilu, saj ni važno, kaj sem rekel, važno, da sem nekaj rekel.

2. Koliko vam pomaga država in občine? Kako komentirate predlog pravilnika dnevne oskrbe psov in mačk, ki za prispevek države za hrano mačk predlaga do 40 centov, za pse pa do dva evra na dan. Je ta predlog po vašem mnenju ustrezen?

Država, kot sem že povedal, nam prav nič ne pomaga, pravzaprav nam življenje samo otežuje. Nekatere občine pa se v tej vsesplošni zmedi trudijo "ribariti v kalnem", se izogibajo svojim obveznostim in s tem grenijo življenje svojim občanom, predvsem pa povzročajo ogromno slabe volje najditeljem zapuščenih živali.

Komentirati predlog pravilnika, ki govori samo o hrani je povsem brezpredmetno. Kje pa je tukaj delo oskrbnikov, stroški odlova, stroški predpisane veterinarske oskrbe, stroški energije, čiščenja, vodenja premnogih evidenc in še bi lahko našteval. O teh stvareh bi se dalo napisati pet strani pripomb, pa ali koga to sploh zanima? Kot sem že prej omenil, predloge je pisal nekdo, ki o zadevi nima pojma.

3. Kakšen delež stroškov vam pokrije država, koliko občine in razne donacije?

Država pokrije približno 15 odstotkov, občine 80 odstotkov, razne donacije pa predstavljajo skupaj nekje 5 odstotkov.

4. Kako lahko poleg donacij pomaga vsak posameznik?

Vsak posameznik delu zavetišča najbolj pomaga, če se sam in njegovi bližnji obnašajo kot odgovorni lastniki, preprečuje nezaželeno razmnoževanje in skrbijo, da so njihove živali pod nadzorom, da po nepotrebnem ne zapuščajo svojih domov ali dvorišč.

Vsaka donacije je seveda dobrodošla, še bolj pa smo veseli prijazne besede in zavedanja o humanitarnem vidiku našega dela.

Tudi mi si želimo opozoriti javnost na problematiko zapuščenih psov in mačk in spodbuditi številne, da posvojijo živali in jim ponudijo topel in varen dom. Hkrati pa opozoriti in spodbuditi ljudi k odgovornemu lastništvu, saj veliko preveč živali pristane na ulici in kasneje v zavetišču.

Več fotografij v spodnji galeriji ...