Finska postala članica zveze Nato

Finska, ki je spričo ruske agresije na Ukrajino maja lani zaprosila za članstvo v zvezi Nato, je danes v Bruslju predala dokumente o pristopu, s čimer je postala 31. članica zavezništva. Na Natu poudarjajo, da bo s tem Finska postala varnejša, Nato pa močnejši. Članice bodo Finsko kasneje pozdravile s slovesnostjo na sedežu Nata.

Finski zunanji minister Pekka Haavisto je danes na sedežu zavezništva v Bruslju ameriškemu državnemu sekretarju Antonyju Blinknu, čigar država je depozitarka za Severnoatlantsko pogodbo, predal dokumente o pristopu. S tem je Finska postala 31. članica zveze Nato.

Že pred tem je Turčija, ki je pretekli teden kot zadnja od 30 dosedanjih članic ratificirala finski pristopni protokol, pri ZDA deponirala dokumente o ratifikaciji.

Generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg je dopoldne dejal, da bo Finska s pridružitvijo postala varnejša, zavezništvo pa močnejše.

Čez približno pol ure bodo na slovesnosti v Bruslju dosedanje članice pozdravile novo zaveznico. Na drogu pred poslopjem Nata bo zaplapolala finska zastava, Stoltenberg in finski predsednik Sauli Niinistö pa bosta nagovorila zbrane.

Finska se je maja lani spričo ruske agresije na Ukrajino odločila, da se odpove svoji nevtralnosti in zaprosi za članstvo v Natu. Na junijskem vrhu v Madridu so jo voditelji skupaj s Švedsko povabili k članstvu.

Po besedah Stoltenberga gre za najhitrejši pristopni proces v zgodovini zavezništva, ki ravno danes praznuje 74. rojstni dan. 4. aprila 1949 je bila namreč podpisana washingtonska pogodba, s katero so ustanovili Nato.

Finska, ki ima 1300 kilometrov dolgo mejo z Rusijo, se je tako danes dokončno odpovedala svoji nevtralnosti, ki izhaja iz časa druge svetovne vojne. Leta 1939 jo je namreč Sovjetska zveza nenapovedano napadla. Marca 1940 sta podpisali mirovno pogodbo, a je morala Finska z njo Sovjetski zvezi prepustiti del Karelije oziroma desetino svojega ozemlja.

Po drugi svetovni vojni sta državi leta 1948 sklenili sporazum o prijateljstvu, sodelovanju in medsebojni pomoči, ki jima je prepovedal, da bi sklepali vojaška zavezništva druga proti drugi. Poleg tega se je Finska v njem zavezala, da ne bo dovolila uporabe svojega ozemlja za napad na Sovjetsko zvezo.

Finska nevtralnost tako nima korenin v mednarodnem pravu niti zanjo ni dobila mednarodnih jamstev, temveč ji je bila vsiljena. Pragmatično se je dogovorila z Moskvo, da si je zagotovila neodvisnost. Po koncu hladne vojne in razpadu Sovjetske zveze je ostala vojaško neuvrščena. Za obrambo sicer že zdaj namenja več kot dva odstotka bruto domačega proizvoda, kolikor znaša zaveza članic Nata.

Švedska, ki je za članstvo zaprosila skupaj s Finsko, bo morala medtem zaradi zadržkov Madžarske in Turčije na vstop v Nato še počakati. Finski minister Haavisto je ameriškemu kolegu Blinknu takoj po sprejetju v Nato predal dokumente o ratifikaciji švedskega pristopnega protokola, navaja STA.