Velikonočni ponedeljek namenjen obiskom, izletom in sprostitvi

Dan po veliki noči, na velikonočni ponedeljek, se kristjani spominjajo prikazovanja vstalega Jezusa njegovima učencema. Po običaju verniki ta dan obiščejo sorodnike in prijatelje ter delijo veselje ob prazniku Jezusovega vstajenja. Velikonočni ponedeljek je sicer podobno kot v večini evropskih držav tudi v Sloveniji dela prost dan.

Velikonočni prazniki se začnejo ob Cvetni nedelji in se končajo ob Velikonočnem ponedeljku. Nedelja pred velikonočnim ponedeljkom je največji krščanski praznik. Velika noč je določena na prvo nedeljo po prvi polni pomladanski luni, ki je nekje med 22. marcem in 25. aprilom. Datum praznovanja so določili že pred več kot 1600 leti v Nikeji. Velikonočna nedelja pa sicer pomeni vernikom dan očiščenja in dan, ko je Jezus Kristus tretji dan po križanju vstal od mrtvih.

Kristjani verujejo v njegovo vstajenje, ki se ga spominjajo na veliko noč, tudi zaradi pričevanj oseb, ki se jim je Jezus prikazal in jim z znamenji dokazal svojo istovetnost. Kot opisuje Sveto pismo, sta učenca na poti v mesto Emavs razpravljala o Jezusovem vstajenju in ga prepoznala po lomljenju kruha, tako so tudi kristjani povabljeni, da živijo veliko noč s spominjanjem na zmago življenja. 

Velikonočni ponedeljek je po ljudskem običaju namenjen obiskom. Veselo novico o vstajenju kristjani tako delijo s prijatelji in se skupaj z njimi veselijo. Dela prost dan številni izkoristijo tudi za izlete in sprostitev. Po cerkvah bodo tudi danes potekala bogoslužja, v več slovenskih krajih pa je navada, da na ta dan v krogu družine ali širše skupnosti pripravijo tudi posebne igre s pirhi, kot sta sekanje in trkanje pirhov, ponekod pa jih tudi skrivajo in iščejo, česar se najbolj razveselijo otroci.

Foto: Pixabay, arhiv Pomurec.