FOTO: Feri Lainšček predstavil roman Petelinje jajce

V muzeju splošne knjižnice Ljutomer je potekala predstavitev knjige Petelinje jajce prekmurskega pisatelja Ferija Lainščka. Knjigo, ki je drugi del trilogije Kurji pastir, je predstavil njen avtor.

Petelinje jajce sledi romanu Kurji pastir, ki je bil leta 2021 najbolje prodajana Beletrinina knjiga in za katero je bil avtor nominiran tudi za kresnika. Kljub temu da je drugi del trilogije nedavno izšel, zaseda 4. mesto na lestvici najbolj prodajanih knjig v mesecu marcu. Pisatelj na izviren način tematizira svoje otroštvo, njegovo magično doživljanje sveta in vztrajno iskanje odgovorov na prva bivanjska vprašanja.

V drugem romanu je avtor, kot je povedal, obudil magično mišljenje pri otroku, ki je bilo pri njem še posebej izrazito, saj je v vaškem okolju, kjer je odraščal, bilo nasploh prisotno magično razmišljanje. Ostanki prvotnosti, vraževerja, prvinskosti ter krščanska mitologija in komunistična mitomanija, vse to je bilo v tem okolju prisotno in se je eno z drugim, kot prekmurska gibanica, nalagalo in presevalo. »Ko sem jaz bil malo čuden, me mama ni peljala k zdravniku ali psihiatru, ampak me je peljala k ciganki.«

Pisatelj v prvi vrsti piše romane zase. Pri pisanju se je vračal v obdobje otroštva s pomočjo metode aktivne imaginacije psihoanalitika Carla Gustava Junga, za katero pravi, da mu je omogočila dostop do kolektivnega nezavednega.

»Pobrisala je mizo in zlila postano prežganko iz krožnika nazaj v lonec na štedilniku. Nato je iz prta odmotala že načeti hlebec rženega kruha, odrezala dolgo, tanko rezino in nanjo namazala slivovo marmelado. Zadišalo je po sladici, ki so si jo redko privoščili, in Fêreku so se naposled le pocedile sline. Vedel je, da je ta slastno namazani kruh mama pripravljala zanj, ni pa razumel, s čim si ga je prislužil. Prej bi namreč pomislil, da si zaradi prepira, ki ga je skoraj zakuhal, zasluži kazen. A mama je rekla le: »Na, da ne boš šel lačen spat.« Z obema rokama je prijel kruhovo rezino in se z jezikom najprej dotaknil namaza. Mamljivi sladki in kisli okus, ki se ga ni dalo z ničimer primerjati, je imel čudežno moč in ga je na mah prestavil v čas, ko sta z mamo kuhala marmelado. Slive so bile z njihovega edinega drevesa, ki je raslo ob vrtu, dve košari sta dobila pri Fújsinih, eno pri Gorénjih, veliko pa sta jih tudi nakradla,« odlomek iz knjige Petelinje jajce.

Več fotografij v spodnji galeriji ...