FOTO: S podelitvijo priznanj zaključili literarni natečaj »Spominska obeležja pripovedujejo«

Ob zaključku 5. literarnega natečaja "Spominska obeležja pripovedujejo", so v četrtek, 25. maja, v puconskem kulturnem domu podelili nagrade, priznanja in zahvale.

Ni naključje, da je prireditev poteka v Puconcih. V letošnjem letu namreč obeležujemo 300- letnico rojstva evangeličanskega duhovnika, učitelja, prevajalca in pisca Števana Küzmiča (1723-1779).

Da bi zavedanje o pomembnosti Küzmiča kar najbolje približali pomurski in širši slovenski javnosti, so v občini Puconci razglasili »Küzmičevo leto« v počastitev njegovega življenja in njegovih del. Küzmiča je s prevodi ključnih verskih del in svojimi avtorskimi deli v prekmurskem jeziku spodbudil proces nacionalnega osveščanja svojih rojakov med Muro in Rabo ter tako pomembno prispeval k širjenju in utemeljitvi prekmurske književnosti.

Osrednja tema letošnjega literarnega natečaja je bila »prizadevanje Pomurcev za samostojno slovensko državo v 20. stoletju«.

Pozdravni nagovor je pripadel županu občine Puconci Urošu Kamenšku. Slavnostna govornica je bila poznavalka zgodovine Prekmurja in direktorico Zavoda Primož Trubar, dr. Klaudijo Sedar, ki se je v govoru sprehodila skozi življenjsko pot Štefana Küzmiča, rojenega leta 1723 v Strukovcih, v sedanji Občini Puconci in cerkveni občini Bodonci.

Spomnila je, da je v začetku 18. stoletja na Madžarsko migriralo čez 2000 prekmurskih evangeličanov, saj doma zaradi protireformacije niso smeli javno izpovedovati svoje vere. "Küzmič v svojem rojstnem okolju zaradi protireformacijskih ukrepov tudi ni imel možnosti nadaljevati svojega poslanstva, zato je tako rekoč iz »tujine« s pisano besedo skrbel za svoje rojake. V Šurdu je pričel tudi z vodenjem matičnih knjig in prav tam je pripravil svoje življenjsko delo Nouvi zakon oz. prevod Nove zaveze Svetega pisma, ki ga je v t. i. stari slovenski jezik prevedel iz grškega jezika. S tem delom je prekmurski slovstveni in knjižni produkciji tudi položil najmočnejši in najčvrstejši temelj – normo in predpis prekmurskemu knjižnemu jeziku, ki se je na tej osnovi tudi razvijal, ohranjal identiteto in slovenstvo. Delo ni imelo le verski pomen, ampak tudi literarni, kulturni in nacionalni, saj je zbudil zavest k pripadnosti slovenskemu narodu, ki se je v morju tujine ohranil le zaradi tega, ker je v roke dobil knjigo v svojem jeziku, in ta knjiga je bila Sveto pismo. Obenem se je s tem pričelo utrjevati njegovo prizadevanje, da je za razvoj vsakega naroda potrebno učno-vzgojno delovanje, seveda v materinščini. Po letu 1771 je delo doživelo še štiri ponatise, zadnjega leta 1928, kar dokazuje aktualnost in uporabo še v začetku 20. stoletja.

Prevajal ali celo prevedel naj bi tudi staro zavezo Svetega pisma, kar pa naj bi zgorelo v hišnem požaru. Pripravil je prav tako evangeličansko pesmarico, toda njene izdaje ni dočakal. Za tisk jo je leta 1789 z naslovom Nouvi Gráduvál pripravil njegov naslednik in rojak Mihael Bakoš. Umrl je v starosti 56 let, leta 1779 v Šurdu na Madžarskem, kjer je tudi pokopan," pove Sedarjeva in doda, da nas na Štefana Küzmiča danes spominjajo in opominjajo obeležja, postavljena v njegovi rojstni vasi v Strukovcih, "tako spominska plošča, postavljena ob 200-letnici rojstva na hiši, kjer naj bi stala njegova rojstna s strani prekmurskega evangeličanskega seniorata, potem v bližini, ob 250-letnici rojstva, spomenik arhitekta Ludvika Tomorija, ki sta ga dali postavili Skupščina občine in Kulturna skupnost Murska Sobota, v Murski Soboti v mestnem parku najdemo njegovo ime na spomeniku prekmurskim književnikom in potem sta še spominski splošči na današnjem Madžarskem v kraju Šurd, kjer je deloval 24 let. Spominski plošči sta na steni ob vhodu tamkajšnje evangeličanske cerkve, v slovenskem in madžarskem jeziku, v madžarskem jeziku jo je leta 1970 postavila Evangeličanska cerkev na Madžarskem, leta 2003 pa v slovenskem Evangeličanska cerkev AV v Republiki Sloveniji. Po njem sta poimenovani tudi evangeličanska cerkev v Bodoncih in Spominski dom v Puconcih," pove.

"Iz doslej povedanega lahko izpeljemo tudi naslednji tezi:

Obeležja nas vodijo k razumevanju zgodovine, naše kulture in utrjevanju identitete.

Postavljanje obeležij nemalokrat vzbudi razne polemike, pa je prav to neke vrste zahvala, nekomu za nekaj, zaradi česar smo tukaj in smo obstali. In zahvala v obliki obeležja za neko dejanje je poklon in izraz spoštovanja. Predstavljajmo si okolje, v katerem živimo, delujemo, se gibljemo, kako prazno, brez duše bi bilo brez obeležij. In po drugi strani pomislimo, kako z zanimanjem obiskujemo razna obeležja na izletih in potovanjih, do lastnih pa smo nemalokrat ravnodušni. Kakor nas torej obeležja po svetu vodijo k razumevanju zgodovine države, v kateri smo, tako nas naša obeležja vodijo po poti slovenske zgodovine, kulture, identitete. In 300. obletnica rojstva Štefana Küzmiča je ena krasna priložnost, da se mu z novim obeležjem tudi mi poklonimo, tako kot so to počeli že prej ob obletnicah in upajmo, bodo tudi za nami.

Štefan Küzmič je s svojim slovstvenim delom, s pisano besedo, Prekmurje postavil na zemljevid Slovenije.

Kakor je Štefan Küzmič zapisal, da je bilo za ohranjanje jezika potrebno pristopiti k človeku s pisano besedo, tako piše tudi in s tem spodbuja, da se berejo knjige, ki so izdane v našo korist. Da bomo rasli duhovno in osebnostno, bomo razumeli in se zavedali svojih korenin, bomo dosegli zvezde, do katerih nam je pot pokazal Štefan Küzmič. Ta globalni premik, ki ga je sam naredil, je njegove naslednike spodbujal k nadaljevanju pričetega dela in ker so Slovenci med Muro in Rabo imeli knjige v svojem starem slovenskem jeziku, kot so ga imenovali, so dobili nacionalno pripadnost, kar je v začetku 20. stoletja botrovalo k temu, da je bilo ozemlje prek Mure, žal brez Porabja, priključeno k ozemlju onstran Mure, kjer so živeli Trubarjevi ljubi Slovenci.

Küzmič je ustvarjal v najtežjih časih, ko so se nad njegovo rodno pokrajino zgrinjali temni oblaki, v času težkih gospodarskih razmer in v času protireformacije, ko evangeličanom bogoslužja v domačih krajih niso bila dovoljena, cerkve in šole pa so jim bile odvzete. Ne glede na to je nadaljeval delo svojih predhodnikov, povezoval pripadnike Luthrovega nauka na slovenskem ozemlju, jih opismenjeval ter vzgajal v verskem, duhovnem in splošno kulturnem duhu. Pri tem pa ga je vodila velika ljubezen do slovenstva in domačega jezika, kar naj bo vodilo vseh nas," v slavnostnem govoru pojasni Sedarjeva. 

Na prireditvi so bile podeljene nagrade, priznanja in zahvale sodelujočim v natečaju. Medalje so podelili v petih kategorijah. 

Podelitev medalj  

Medalje za prozna dela učencev 4., 5. in 6. razreda OŠ so prejeli Bine Štefanec (OŠ Tišina), Nejc Čonč (OŠ Janka Ribiča Cezanjevci) in Isabell Vidonja (OŠ Puconci).

Medalje za pesmi učencev 4., 5. in 6. razreda OŠ so prejeli Nika Modlic (OŠ Janeza Kuharja Razkrižje), Eva Mikolič in Taja Marič (OŠ Tišina) ter Gabrijela Makovec (OŠ Janeza Kuharja Razkrižje). 

Medalj za prozna dela učencev 7., 8. in 9. razreda osnovnih šol so prejeli Daša Kovačič (OŠ Kapela), Irenej Roškar (OŠ Gornja Radgona) in Ajda Šebjanič (OŠ Bogojina). 

Medalje za pesmi učencev 7., 8. in 9. razreda OŠ so prejeli Pia Pintarič (OŠ Ivana Cankarja Ljutomer), Živa Pintarič (OŠ Ivana Cankarja Ljutomer) in Iva Merčnik (OŠ Gornja Radgona).

Medalje za prozna dela dijakov srednje šole (gimnazije) so prejeli Adam Žižek (Gimnazija Franca Miklošiča Ljutomer), Živa Dogar (Gimnazija Murska Sobota) in Klara Janža (Gimnazija Murska Sobota). 

Urednik vseh petih izdaj publikacij dr. Alojz Štainer je v nadaljevanju predstavil e-knjigo za leto 2023 in statistko dosedanjih natečajev Spominska obeležja pripovedujejo.   

Zveza vojnih veteranov za Slovenijo je podelila posebno zahvalno plaketo za uspešno sodelovanje Ludviku Novaku, nekdanjemu županu občine Puconci. Zahvalno plaketo sta podelila Ladislav Lipič, predsednik ZVVS in Ivan Smodiš, predsednik Območnega združenja VVS MS.

Dogodek so z nastopom popestrili učenci OŠ Puconci.

Več fotografij v spodnji galeriji ...