V ospredju iskanje rešitev glede onesnaževanja s plastiko

Svetovni dan okolja, ki velja za največji mednarodni praznik, posvečen okolju, letos v ospredje postavlja iskanje rešitev za onesnaževanje s plastiko. Po podatkih Združenih narodov (ZN) je na svetu vsako minuto kupljenih milijon plastičnih steklenic, na letni ravni pa se porabi do pet tisoč milijard plastičnih vrečk.

Po opozorilih ZN je polovica vse proizvedene plastike zasnovana za enkratno uporabo, kar pomeni, da je uporabljena samo enkrat in potem zavržena. Posledično je plastika, vključno z mikro plastiko, vseprisotna v našem okolju.

Medtem ko je bila od petdesetih do sedemdesetih let prejšnjega stoletja proizvedena le majhna količina plastike, se je ta v naslednjih dvajsetih letih več kot potrojila, do leta 2000 pa se je povečala bolj kot v prejšnjih 40 letih.

Danes na leto ustvarimo približno 400 milijonov ton plastičnih odpadkov, v ZN pa opozarjajo, da so za to, da se prepreči pretok odpadkov v okolje, potrebne sistemske spremembe.

Onesnaženost s plastiko bi se lahko do leta 2040 zmanjšala za 80 odstotkov, če bi države in podjetja naredile korenite spremembe na področju politik z uporabo obstoječih tehnologij, kaže novo poročilo Programa ZN za okolje (UNEP).

"To poročilo določa časovni načrt za dramatično zmanjšanje teh tveganj s sprejetjem krožnega pristopa, ki preprečuje, da bi plastika vstopila v ekosisteme, naša telesa in gospodarstvo. Če sledimo temu načrtu, vključno s pogajanji o dogovoru glede onesnaževanja s plastiko, lahko dosežemo velike napredke na področju gospodarstva, socialne in okolja," je dejala izvršna direktorica UNEP Inger Andersen.

V Sloveniji se po podatkih državnega statističnega urada količina odpadne plastike zmanjšuje. V letu 2021 je nastalo 66.596 ton odpadne plastike oz. odstotek manj kot leto prej ter sedem odstotkov manj kot v letu 2017.

Varuh človekovih pravic Peter Svetina je ob svetovnem dnevu okolja opozoril, da pripravljanje predpisov s področja okolja in prostora še vedno vse prevečkrat ni skladno s pravico javnosti do sodelovanja pri sprejemanju okoljskih predpisov. "Če želimo resnično obvarovati okolje, moramo najprej v njegovo zaščito vključiti vse deležnike. Zakoni in mednarodni akti, med njimi Aarhuška konvencija, takšne postopke že predvidevajo, treba jim je le slediti in nehati ignorirati postavljena demokratična pravila," je jasen varuh.

Varuh še opozarja, da odgovorni tudi z neupoštevanjem njegovih priporočil na področju okolja delajo nepovratno škodo okolju in zdravju ljudi. "Ignoranca naših priporočil predstavlja tudi odstop od načel pravne države," še dodaja. Kot primer tega je med drugim navedel "ponavljanje priporočil v zvezi s sanacijo anhovske, soške, zgornje mežiške doline in celjske kotline". "Pri vseh primerih, posebej pa pri sanacijah, se še posebej kaže pomen medresorskega sodelovanja in vključevanja tako lokalne skupnosti kot gospodarstva pri iskanju rešitev," je po navedbah STA poudaril.

* Foto: Pixabay