Kdo vodi Slovenijo iz ozadja?

Slovenija je prepletena s krogom neformalnih mrež in vplivnih ljudi, ki »usmerjajo« določene odločitve v naši državi. Temu pritrjujejo Rado Pezdir, Dejan Steinbuch in Vojko Flegar. Rešitev med drugim vidijo v nepristranskem in profesionalnem delovanju pravne države.

Med tremi slovenskimi »družbenimi kronisti« smo poizvedovali o tem, kakšen vpliv imajo po njihovem mnenju neformalne mreže, interesne skupine in lobiji v ozadju pomembnejših odločitev za Slovenijo.

Pezdir: »Politične stranke so večinoma podaljšek interesnih skupin«

Ekonomist Rado Pezdir meni, da v Sloveniji politične stranke povečini klonijo pred pritiski interesnih skupin. »Večinoma so podaljšek interesnih skupin iz gospodarstva. Vsaj iz dosedanjega, dvajsetletnega načina oblikovanja ekonomske politike, lahko zatrdimo, da ni šlo za racionalno ekonomsko politiko, ampak tako, ki je bila izrazito podrejena poslovni politiki določenega kroga podjetij,« je kritičen Pezdir.

Na vprašanje, ali pozna imena, ki se pojavljajo v krogu interesnih skupin, odgovarja: »Ozrite se po tajkunski, medijski in institucionalni shemi. Imena z levice in desnice bodo prišla sama na plan. Presenetljivo je edino to, kako so se stare mreže s svojo formo mentis uspele preseliti v mreže, ki vključujejo nova imena.«

Do skrajnosti bi morali preganjati nepravilnosti in zagotoviti delovanje pravne države

In kaj bi bilo v Sloveniji po njegovem mnenju potrebno spremeniti, da do tega ne bi prihajalo? »Prvič, izvesti bi morali revizijo privatizacije in do skrajnosti preganjati nepravilnosti. Drugič, s skupino posebnih tožilcev in kriminalistov bi morali zagotoviti delovanje pravne države.« Pezdir dodaja, da so padli tajkuni dokazali, kako škodljive so povezave, ki se pletejo v ozadju, saj po njegovem mnenju s seboj praviloma potegnejo tudi zdravi del gospodarstva. »Podobno je s finančnim jedrom slovenske mreže – NLB, ki je zaradi nenavadnih kreditov dosegla gnitje lastnega portfelja in s tem ogrozila finančno stabilnost v Sloveniji.«

Steinbuch: »Koncentracija vpliva je v rokah petih posameznikov«

Nekdanji urednik Žurnala, kolumnist, danes svetovalec uprave Styria Medie za področje Slovenije, Dejan Steinbuch, meni, da interesne skupine iz ozadja imajo vpliv na pomembnejše odločitve v Sloveniji. »V to vendar nihče ne dvomi. Zakulisno delovanje je imanentno sleherni državi, v kateri se formalne institucije šele izgrajujejo, pravna država pa še ni dosegla tiste stopnje, ko bi bila sposobna učinkovito, nepristransko in predvsem profesionalno odreagirati na družbene anomalije,« pravi Steinbuch.

Dodaja: »Slovenska posebnost je bržčas v tem, da je ta koncentracija vpliva kljub vsemu premočna, saj je v rokah štirih, petih posameznikov, ki obvladujejo posamezne resorje ali celo gospodarske panoge.«

Ključni nosilci neformalnega vpliva se ne pojavljajo v javnosti

O imenih Steinbuch odgovarja: »Ne poznam nikogar, ki bi bil tako nepreviden, da bi govoril o kakršnih koli imenih. Gotovo gre tudi za tiste posameznike, ki so deležni svojevrstne medijske dialektike, saj se jih v družabnih kronikah slika v najbolj idealnih barvah, medtem ko v svojih poslovnih in siceršnjih vlogah delujejo vse prej kot idealistično.« Dodaja, da se po drugi strani ključni nosilci neformalnega vpliva zelo redko ali nikoli ne pojavljajo v javnosti, saj se zavedajo, da jim tovrstna pozornost lahko kvečjemu škodi. »Nekateri so se tega zavedli šele takrat, ko je bilo prepozno in bili potem - da bi popravili svojo javno podobo - prisiljeni najemati zelo drage in pogosto povsem neučinkovite svetovalce za PR.« 

»V Sloveniji je edina rešitev menjava generacij«

In njegov recept za spremembo obstoječega načina delovanja v neformalnih mrežah? »Pomenljivo se mi zdi, da niti po dveh desetletjih samostojnosti še nismo ustanovili finančne policije. Občutek imam, da je še dolgo ne bomo videli in da se bodo vsesplošni kaos, korupcija, socialna in gospodarska beda vlekli še kar nekaj dolgih let. Za Slovenijo je rešitev samo zamenjava generacij, vse drugo so prazne marnje.«

Flegar: »Krog vplivnežev sega tudi od državnih uradnikov, preko poslancev do županov«

Urednik spletne strani Razgledi.net in samostojni novinar, Vojko Flegar, pravi, da na določene odločitve vlade ter drugih pomembnejših organov interesne skupine iz ozadja imajo določen vpliv. »Vendar ne verjamem v zarote in tako tudi ne, da obstaja en ali 'stalni' drug 'center', ki bi 'usmerjal' to ali prejšnjo vlado, sploh pa ne na podlagi političnega ali ideološkega somišljeništva. Obstajajo pa gotovo konkretni ljudje s konkretnimi interesi, ki se jim včasih posreči, včasih pa ne uveljaviti jih, večkrat proti 'konkurenčnim' interesom.«

Flegar meni, da gre pri TEŠ6 gotovo za eno izmed takšnih odločitev. Po njegovem mnenju pa so bolj pomembne od najbolj razvpitih, posamezne zakonske formulacije, uredbe, prostorski načrti itd. »Tu se krog vplivnežev širi, kakor se širi krog pristojnih preko državnih uradnikov in poslancev do županov,« dodaja.

»Kdo stoji za odločitvami županov?«

Tudi Flegar o imenih, ki se pojavljajo, ne odgovarja eksplicitno. »Imen je veliko in niso vedno ista oziroma niso vedno ista aktivna, pa tudi uveljavijo se ne vedno isti in niso vedno isti v istem taboru. Če se strinjamo, da je gospodarjenje z zemljo ena ključnih politik, potem, recimo, ne vem, kdo je vplival na prejšnjega kmetijskega ministra, da je predlagal takšno novelo zakona o skladu kmetijskih zemljišč, kot jo je in kdo je vplival na poslance, da so jo podprli. Ja, med njimi je bilo nekaj županov, a kdo je bil potem za župani?«

Njegov recept, da se ta veriga pretrga, se med drugim glasi: »Vsekakor nekaj več etike in pravne države ne bi škodilo.« Flegar za konec dodaja, da Slovenji v prvi vrsti škoduje predvsem nesposobnost ljudi na ključnih mestih. »Ta nesposobnost je velikokrat tudi razlog, da zlahka podležejo sugestijam 'iz ozadja'.«