Demonstracijska odstranitev neofitov ob Soboškem jezeru

Eno največjih groženj biodiverziteti na vseevropski ravni predstavljajo rastlinski pribežniki, tujerodne invazivne vrste, ki si utirajo pot do habitatov in siromašijo biotsko raznovrstnost; z namenom zajezitve okoljske, gospodarske in zdravstvene škode neofitov projekt zarisuje načine njihovega zatiranja in ohranjanja habitatov na čezmejni ravni.

Invazivne tujerodne vrste oz. neofiti imajo negativne vplive na biotsko raznovrstnost, njihovi učinki pa so tudi daljnosežni. Ob povečanem vnosu lahko npr. povzročijo zmanjšanje habitatov, upad domorodnih vrst, povečajo erozijo prsti, ali pa spremenijo avtohtono stanje vodotokov. Nekateri neofiti imajo tudi socioekonomske posledice, pri čemer so lahko nevarni za zdravje ljudi (npr. ambrozija).

Projekt BioDiTOUR

Pet projektnih partnerjev obmejnega območja Slovenije in Avstrije sej zavzelo k ustvarjanju naravnih točk in območij, z namenom ohranjanja biotske raznovrstnosti. S tem je tesno povezano tudi odstranjevanje in zatiranje invazivnih tujerodnih rastlin. Z ozaveščanjem o problematiki tujerodnih invazivnih vrst oz. neofitov, želijo vključene organizacije prispevati k dvigu ozaveščenosti o ekološki, gospodarski in zdravstveni škodi, ki jih povzroča širjenje invazivk. Tekom projekta BioDiTOUR, tako nastajajo posebni kraji, ki so s svojimi učnimi potmi, opazovalnicami za ptice, mizami in klopmi v naravi, hišicami za netopirje in insekte, kot tudi učilnicami in učnimi brvmi v naravi, naravne točke aktivnega in izobraževalnega turizma. Obiskovalci na trajnosten način spoznavajo bogastvo vrst živali in rastlin ter njegovo lepoto in ga doživljajo z vsemi svojimi čuti.

Prav s tem namenom je RIS Dvorec Rakičan, ki v projektu deluje kot vodilni partner, dne 22.6. 2022 izvedel pilotno demonstracijsko izvedbeno akcijo odstranitve neofitov ob Soboškem jezeru. Namen omenjene akcije je opozoriti na problem tujerodnih invazivnih vrst in okrepiti ozaveščenost o okoljevarstveni problematiki, ki ga predstavljajo tujerodne invazivne rastlinske vrste, kot tudi vzpodbuditi zasebnih lastnikov njiv in parcel k okrepljenemu zatiranju škodljivih invazivk.  Demonstracijska odstranitev neofitov je potekala ob točkah Soboškega jezera, v smeri Rakičana. Zbirna točka je bila ob paviljonu Expano, od koder so se udeleženci odpravili mimo nasipa, okoli kamešnice in ob regionalni cesti vse do rakičanskega dvorca. Pri izvedbi so sodelovali strokovni sodelavci, med drugim tudi g. Gregor Domanjko (Krajinski Park Goričko).

Najpogostejši neofiti ob Soboškem jezeru

Raziskave so pokazale, da se po Evropi v naravi vsaj občasno pojavlja skoraj 6000 tujerodnih rastlin. Več kot polovica teh vrst se je v naravi že ustalila, se razmnožuje in tvori trajne populacije. Tujerodne rastline, ki so v Evropo prišle iz svojih primarnih držav po letu 1492, imenujemo neofiti. Nekatere med njimi vdirajo v naravne ekosisteme in v njih povzročajo težave. Najbolj razširjene invazivke ob Soboškem jezeru so: orjaška zlata rozga, enoletna suholetnica, pelinolistnata ambrozija in robinija.

Kanadska in orjaška zlata rozga (Solidago canadensis, Solidago gigantea)

Opazni zlato rumeni cvetovi, manj opazna stebla. Je kkrasna rastlina, ki se širi na gozdne jase, gozdne robove, redko košene travnike, ob vodah in ruderalnih mestih. Posamične rastline se lahko ročno izkopljejo, odstranimo vse podzemne dele. Širjenje manjših sestojev lahko omejimo s košnjo ali odstranjevanjem rastlin še pred cvetenjem.

Enoletna suholetnica (Erigeron annuus)

Je visoka enoletnica do trajnica. Enoletna suholetnica raste na neredno košenih travnikih, poljih, na prodišču in ob cestnih robovih. Če se rastline pojavljajo posamično, jih je smiselno ročno izkopati, vred s podzemnimi deli in listnimi rozetami.

Robinija (Robinia pseudacacia)

Izvira iz Severne Amerike, je listopadna drevo in doseže višino 25 metrov. Raste na svetlih gozdnih legah, ob porečjih, ipd. Je delno kultivirana rastlina. Robovi, listi in semena so strupeni. Občutljiva je na veter, sneg in zelo nizko temperaturo, prenaša pa onesnažen zrak. Pogosto je gojena kot okrasna in medonosna rastlina. Drevesa robinije je zelo težko odstraniti. Če posekamo glavno deblo, začno iz korenin in panja poganjati mladi poganjki.

Pelinolistna žvrklja, ambrozija (Ambrosia artemisiifolia)

Pelod pelinolistne žvrklje je alergen. Nekaterim stik z rastlino povzroča draženje kože, zato je pri odstranjevanju smiselno uporabiti rokavice. V skladu z Odredbo o ukrepih za zatiranje škodljivih rastlin iz rodu Ambrosia (Ur. l. RS, št. 63/10) morajo prebivalci Slovenije s svojih zemljišč odstraniti pelinolistno žvrkljo ter s tem preprečiti njeno cvetenje in plodenje.

Projekt BioDiTOUR je sofinanciran s strani Evropske unije in Evropskega sklada za regionalni razvoj, v sklopu Programa sodelovanja Interreg V-A Slovenija-Avstrija.

* Foto: RIS Dvorec Rakičan