Danes obeležujemo svetovni dan prebivalstva

Združeni narodi so 11. julij razglasili za svetovni dan prebivalstva leta 1989, dve leti za tem, ko je svetovno prebivalstvo doseglo pet milijard.

Svetovno prebivalstvo v povprečju vse starejše

Stopnja rodnosti – in s tem rast prebivalstva – po vsem svetu hitro upada in naj bi se v prihodnjih štirih desetletjih znižala pod 2,1 otroka na žensko. Hkrati se pričakovano trajanje življenja podaljšuje. Povprečen prebivalec sveta, rojen leta 2019, naj bi dočakal 72,8 leta.

Svetovno prebivalstvo raste vse počasneje

Združeni narodi so 11. julij razglasili za svetovni dan prebivalstva leta 1989, dve leti za tem, ko je svetovno prebivalstvo doseglo pet milijard. Ta dan je namenjen razmisleku o vprašanjih, povezanih s prebivalstvom, in tudi o odnosu prebivalstva do okolja in razvoja in naj bi krepil zavedanje o tem.

Svetovno prebivalstvo je novembra lani naraslo na 8 milijard, le 11 let za tem, ko je doseglo 7 milijard. Rast svetovnega prebivalstva se upočasnjuje. Leta 2020 je stopnja rasti svetovnega prebivalstva prvič po letu 1950 upadla pod 1 odstotek na leto. Po zadnjih ocenah ZN naj bi se svetovno prebivalstvo do leta 2052 povečalo na 9,8 milijarde in bi lahko doseglo vrh pri 10,4 milijarde sredi osemdesetih let tega stoletja.

Mediana starosti svetovnega prebivalstva je 30,5 leta (2023), kar pomeni, da je polovica prebivalstva starejša, polovica pa mlajša od 30,5 leta. To je 10 let več kot v 1973 (21,5 leta). Med vzroki, da se mediana starosti vsakih 5 let zviša za skoraj 1 leto, so daljša povprečna življenjska doba, nižja umrljivost otrok in nižja stopnja rodnosti. Do konca stoletja naj bi mediana starosti dosegla 42,3 leta.

Rodnost po svetu upada že šest desetletij

Celotna stopnja rodnosti, tj. povprečno število živorojenih otrok na žensko, je na svetovni ravni po podatkih Združenih narodov leta 1963 znašala 4,6 otroka na žensko. V 50 letih se je znižala za polovico, na 2,3 leta 2022. Tako imajo vse tri največje države na svetu po številu prebivalcev – Indija, Kitajska in Združene države Amerike – stopnjo rodnosti pod ravnijo enostavnega obnavljanja prebivalstva (2,1). Združeni narodi predvidevajo, da bo tudi svetovna stopnja rodnosti v sredini tega stoletja upadla pod to raven. Do konca stoletja naj bi znašala 1,8, kar bi dolgoročno pomenilo upad svetovnega prebivalstva.

V Evropi, ki je danes celina z najnižjo stopnjo rodnosti, je celotna stopnja rodnosti konec prejšnjega tisočletja upadla na 1,4 otroka na žensko, a se v zadnjih 20 letih rahlo zvišuje; do leta 2100 naj bi se po napovedih Združenih narodov ustalila pri 1,7.

Edina celina s stopnjo rodnosti nad 2,1 je Afrika s 4,2 otroka na žensko, a tudi tam od začetka osemdesetih let prejšnjega stoletja vrednost tega kazalnika hitro upada (zmanjšuje se za 0,05 na leto). Po oceni ZN naj bi do leta 2088 rodnost tudi na tej celini upadla pod 2,1 otroka na žensko.

Živimo vse dlje

Na svetovni ravni je pričakovano trajanje življenja ob rojstvu leta 2019 doseglo 72,8 leta ali skoraj 9 let več kot v 1990. Po upadu v letih 2020 in 2021, ko se je stopnja umrljivosti zaradi pandemije covida-19 zvišala, se povprečna življenjska doba znova podaljšuje – po napovedih Združenih narodov naj bi v drugi polovici sedemdesetih let tega stoletja svetovno pričakovano trajanje življenja ob rojstvu preseglo 80 let.

Pričakovana življenjska doba ob rojstvu za deklice (73,8) po svetu je leta 2019 za 5,4 leta presegla pričakovano življenjsko dobo za dečke (68,4). Do leta 2050 naj bi se zvišala na 79,8 za ženske in 74,8 za moške.

V Sloveniji se pričakovano trajanje življenja ob rojstvu zvišuje

Celotna stopnja rodnosti v Sloveniji se je zniževala od 1980 do 2003, ko je dosegla rekordnih 1,2 otroka na žensko, od takrat se je počasi zviševala in dosegla najvišjo vrednost v 2021 (1,6). Po napovedih Eurostata naj bi še naraščala – stopnja rodnosti naj bi se ob koncu tega stoletja ustalila pri 1,7 otroka na žensko. Podaljšuje se tudi pričakovano trajanje življenja ob rojstvu, od osamosvojitvenega leta 1991 do letos se je podaljšalo za 9 let (s 73,3 na 82,3 leta).

Prebivalstvo Slovenije predstavlja manj kot 0,03 % svetovnega prebivalstva. V zadnjih 50 letih se je število prebivalcev Slovenije povečalo za približno 360.000 oziroma za petino, v zadnjih desetih letih pa za približno 60.000.

Po podatkih projekcij EUROPOP2023 naj bi število prebivalcev Slovenije naraščalo še približno do leta 2026, takrat naj bi doseglo 2.121.000, nato pa je predvideno počasno upadanje. Leta 2075 naj bi imela Slovenija spet manj kot dva milijona prebivalcev, so sporočili iz Statističnega urada Republike Slovenije.

FOTO: Pixabay.