(FOTO) Spomenik preteklosti v Filovcih: Magdina hiša

Ena izmed dragocenih spomenikov preteklosti v Prekmurju je zagotovo Magdina hiša v Filovcih. Gre za pomemben spomenik stare ljudske arhitekture in velja za edino ohranjeno cimprano hišo s slamnato streho, v kateri je urejen tudi muzej.

Magdina hiša je primerek obnovljene stare panonske hiše v Filovcih, zgrajene pred 120 leti. Gre za pomemben spomenik stare ljudske arhitekture in velja za edino ohranjeno cimprano hišo s slamnato streho. Hiša je poimenovana po Magdi Nemec, ki je vse svoje življenje preživela ravno v tej filovski hiši s številko 40.

Hiša je posebna zaradi tlorisa v obliki črke L, ki je tipičen za večino pomurskih domov v starih časih. Zgrajena je bila leta 1903, o čemer priča tudi letnica, vrezana v tradicionalna lesena tla. Hišo krasijo vertikalno postavljene lesene brune, povezane z lesenimi klini in ročno ometanim ilovnatim ometom z dodatki plev, streha pa je s slamo krita dvokapnica.

Notranjost bivalnega dela hiše je razdeljena na »velko ižo«, to je največji prostor s krušno pečjo in veliko mizo. Ob stranskih stenah sta postelji, kjer sta spala starša. Otroci so po navadi spali na peči, v zibelkah ali na tleh. Na stenah visijo slike svetnikov in portreti domačih. Spredaj med majhnima oknoma s polkni so na ozki polici postavljeni kipci Marije in svetnikov, ki so bili podarjeni ali prineseni z raznih romanj. Pod je lesen. Na osrednjem stebru na stropu je vrezana letnica 1903, ki priča, da je bila tega leta hiša zgrajena.

Ozek hodnik iz »velike iže« vodi do »čarne küjnje«. V kuhinji se je kurilo na odprtem ognjišču, dim se je valil po celem prostoru, ki je bil črn od dima in saj. Sčasoma so prostor predelali in odprto ognjišče je zamenjal sodobnejši štedilnik na drva, tako da so lahko v kuhinji jedli in spali. Klet in shramba sta v zadnjem bivalnem delu hiše.

Gospodarski del je bil dosti večji od bivalnega. Osrednji prostor je predstavljala »štala« za živino, potem so tukaj še »gümla«, to je prostor, kjer je bilo shranjeno razno orodje in voz, »parma«, manjši prostor za shranjevanje krme (seno), in »šator«, ki je predstavljal podaljšek »gümle«, sledili so še hlevi za prašiče s »kürnjekom«, ki je služil za prenočevanje kokoši.

Danes so cimprane hiše le še etnografska turistična znamenitost. Magdina hiša je bil prenovljena v letih 2009 in 2010. Bivanjski del hiše je preurejen v muzej ljudske bivanjske kulture, gospodarski del hiše pa je preurejen v razstavišče in prostor za razne manjše razstave in tematske delavnice. V sklopu hiše je tudi manjša trgovinica s spominki, razglednicami in domačimi izdelki.

Več fotografij v spodnji galeriji ...