Mikloš Küzmič rimskokatoliški duhovnik, pisatelj in dekan »Slovenske okrogline«

Mikloš Küzmič rimskokatoliški duhovnik, pisatelj, prevajalec, narodni buditelj in dekan »Slovenske okrogline.«

Mikloš Küzmič se je rodil 15. septembra 1737 na Dolnjih Slavečih, ki so v tistem času spadali pod Ogrsko. Njegovi starši so bili Janoš Küšmič in Elizabeta Hül. Osnovno in krščansko izobrazbo je pridobil v domači župnijski cerkvi pri Gradu. Leta 1761 je končal jezuitski gimnazijski kurz, in sicer štiri gramatikalne in dve humanitetni stopnji ter filozofijo v Győru. Mašniško posvečenje je prejel okoli leta 1763. Najprej je kaplanoval v Gornji Lendavi (Grad), nato pa do svoje smrti leta v Kančevcih. Zraven tega je opravljal tudi službo šolskega nadzornika v svoji dekaniji. Dečke je pošiljal v Kőszeg v tamkajšnjo sirotišnico, ki je omogočala šolanje prihodnjih učiteljev in duhovnikov, saj so bile župnijske šole tedaj namreč skromne. Po ustanovitvi nove sombotelske škofije leta 1777 je postal tudi dekan »Slovenske okrogline«, kakor je v svojih knjigah rad imenoval rodno krajino. Umrl je 11. aprila 1804 v Kančevcih.

FOTO: Doncsecz (Wikipedija): Spominski stolp za ABC kniziczo v Ivanovcih, kjer bila nekoč stara parokija. 

V desetletju 1780-1790 je Mikloš Küzmič pripravil in izdal sedem nabožnih in posvetnih knjig. Dela, ki so prekmursko katoliško slovstvo zaznamovale in določile za poldrugo stoletje in so jih uporabljali v cerkvi in šoli so: Krátka summa velikoga katekizmussa, Šopron, 1780; Szvéti evangyeliomi, 1780; Szlovenszki silabikár, 1780; Pomoucs betésnih, i mirajoucsih, 1781; Kniga Molitvena, na haszek Szlovénszkoga národa, 1783; ABC knisicza na narodni soul haszek, Büdin, 1790 in Sztároga i nouvoga testamentoma szvéte histórie krátka summa, Sombotel 1796. 

Najpomembnejša je Abecednik. V prekmurščino je prevedel vse štiri evangelije, ki so izšli leta 1804 v Sombotelu pod naslovom Szvéti Evangyeliomi. S svojimi knjigami je spodbujal narodno zavest prekmurskega ljudstva in ohranjal narečno besedo. S tem sta s Štefanom Küzmičem postavila temelje za knjižno prekmurščino, so zapisali na Wikipediji.

FOTO: Doncsecz – M. Kozar–F. Mukič: Spoznavanje slovenstva (2002).-Wikipedija: ABC Knisicza. 

*Naslovna fotografija: Občina Grad: Rojstna hiša Mikloša Küzmiča.