Edvard Ravnikar: najvidnejši predstavnik slovenske moderne arhitekture

Slovenska arhitekturna dediščina je bogata s talentiranimi posamezniki, ki so svoje sledi pustili tako doma kot tudi v mednarodnem prostoru. Eden izmed ključnih akterjev in najvidnejši predstavnik slovenske moderne arhitekture je nedvomno Edvard Ravnikar. Danes obeležujemo 30. obletnico njegove smrti. Vlada pa je na pobudo ministrstva za kulturo leto 2023 razglasila za Ravnikarjevo leto.

Edvard Ravnikar se je rodil 4. decembra 1907 v Novem mestu. V Ljubljani je zaključil srednjo šolo in nato začel študij arhitekture na Dunaju, ki ga je nadaljeval v Ljubljani pri mentorju in arhitektu Jožetu Plečniku. Njegov najožji sodelavec je bil še dve leti po diplomi. Zanimanje za tedanjo umetnost ga je vodilo v Pariz, kjer je delal v ateljeju slavnega arhitekta Le Corbusiera.

Trg republike, foto: arhiv MAO

V Parizu je zaradi bližajoče se druge svetovne vojne ostal nekaj mesecev. Po vojni je postal profesor na gradbeni fakulteti v Ljubljani. Na njegovo pobudo je postala risba Triglava simbol osvobodilne fronte slovenskega naroda. Leta 1979 je postal redni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti.

Čeprav se je Ravnikar v formalnem pogledu oddaljil od Plečnikove arhitekture, je ostal najbolj občutljiv in izviren prenašalec njegovega izročila. Ravnikar je med Plečnikovo šolo in Le Corbusierovim ateljejem odkril presenetljive sodobnosti, podobno kot je njegova lastna arhitektura svojevrstna sinteza tradicije in modernosti, so ob razglasitvi Ravnikarjevega leta zapisali na ministrstvu za kulturo.

Eden zadnjih univerzalnih arhitektov v Sloveniji

Ravnikar je bil zagovornik modernizma, danes pa velja za enega zadnjih univerzalnih arhitektov pri nas. Polje delovanja je iz arhitekture in urbanizma širil tudi na polje oblikovanja, kjer je v oblikovanju predmetov, ki nas obdajajo, prepoznal sredstvo za kultiviranje sveta, v katerem živimo.

Edvard Ravnikar, foto: Jože Gaj (Wikipedia)

Bil je aktiven v posredovanju svojih nazorov, med njegovimi številnimi zapisi so teoretski članki, eseji o sodobni umetnosti in arhitekturi, komentarji aktualnih dogajanj v stroki in družbi, kritike in pogovori. Prizadeval si je za reformo študija arhitekture, ki naj bi diplomantu poleg strokovne usposobljenosti zagotovila tudi razgledanost, sposobnost analize in mišljenja. Trdno je bil prepričan, da sta glavna naloga arhitektov in urbanistov ozaveščanje javnosti ter spodbujanje k razmišljanju o urbanizmu in arhitekturi. Eden izmed njegovih najvidnejših študentov je tudi v Ljutomeru rojeni arhitekt Stanko Kristl.

Njegova zapuščina so številni izjemni projekti

Ravnikar velja za najpomembnejšega slovenskega in tudi enega najpomembnejših jugoslovanskih arhitektov druge polovice 20. stoletja. Za njegovo najpomembnejše delo v Ljubljani velja urbanistično in arhitekturno celostno načrtovani kompleks Trga republike, ki med drugim obsega stolpnici na trgu, Cankarjev dom, blagovnico Maximarket itd.

Foto: Miran Kambič

Njegova zapuščina je tudi kostnica žrtvam prve svetovne vojne na Žalah, Moderna galerija v Ljubljani, zgradba Fakultete za gradbeništvo in geodezijo, študentsko naselje v Rožni dolini celovit načrt za gradnjo Nove Gorice, grobišče talcev v Begunjah, hotel Babilon v Bagdadu itd. Bil je član projektne skupine, ki je zasnovala Novi Beograd, ter ustanovitelj revije Arhitekt in Društva arhitektov Slovenije.

Ravnikar je prejemnik več pomembnih nagrad. Za svoje delo je prejel Prešernovo, Župančičevo in Plečnikovo nagrado, jugoslovanski nagradi "Borbe" in Avnoja ter dunajsko Herderjevo nagrado.

Umrl je 23. avgusta 1993, v 85. letu starosti, zaradi nesrečnega padca med dopustovanjem v počitniški hiši v Savudriji. Pokopan je na ljubljanskem pokopališču Žale.

Naslovna fotografija: architectuul.com