Bralna kultura pomurskih otrok

Otroci, ki ne razvijejo dobre zmožnosti branja in bralne kulture, se ne naučijo preživljati prostega časa ob branju, se tega tudi kot odrasli ne bodo.

Otrokom in mladostnikom je ob toliko ponujenih vsebinah, tako dobrih kot slabih, potrebno pomagati. Potrebno je vzgajati kultiviranega bralca, kar pa je proces, ki se odvija od predšolskega obdobja naprej. Pomembno vlogo pri razvoju bralne kulture imajo prav zagotovo na prvem mestu starši z dobrim zgledom, kasneje pa tudi vzgojitelji in pa seveda šola. Pomoč poteka vse od izbora dobrih knjig, nato preko pogovora o prebranem, do kritičnega pogleda na prebrano vsebino. Z branjem otrok razvija besedišče, domišljijo in ustvarjalnost, izboljšuje govorne zmožnosti in bolj razume druge in sebe, kar pa predstavlja le nekaj vplivov, ki jih ima branje na razvoj otrokovih sposobnosti.

Prav zagotovo lahko trdimo, da danes beremo na splošno več, pri čemer pa ne beremo le knjig in časopisov, temveč ali pa predvsem vsebine na spletu. Ali pomurski otroci in mladina še vedno radi vzamejo v roke dobro knjigo, pa smo povprašali višjo knjižničarko Vesno Radovanovič, zaposleno v Pokrajinski in študijski knjižnici Murska Sobota.

Kakšne so bralne navade pomurskih otrok?

Bralne navade mladih pri nas so praktično enake kot povsod po Sloveniji. Res je, da v novejšem času prevladujejo drugi mediji, a knjiga še zmeraj ostaja. Vedno pa so bili »bralci« in tudi tisti, ki knjige niso jemali v roke. Torej lahko potrdimo, da mladi bralci v Pomurju berejo.

Kaj otroci in mladostniki najraje berejo?

Predšolski otroci najraje posegajo po slikanicah, v drugem triletju pa tudi še v višjih razredih osnovnih šol pa so najpopularnejši stripi, pustolovščine in kriminalke. Dekleta rada posegajo po knjigah z dekliško pa tudi ljubezensko tematiko, privlačijo jih romani s problemsko vsebino recimo anoreksija, droge, medvrstniško nasilje ipd.

Kako spodbuditi mlade k branju? Kaj lahko storijo starši in šola?

Zagotovo je pri spodbudi k branju najpomembnejši vzor, če mladi vidijo, da se bere doma, da berejo učitelji in ne nazadnje, da jim knjižničar svetuje knjige, ki jih je sam prebral, je njihov odnos do branja pozitiven in mnogo raje posegajo po priporočenih knjigah. V šolskih seznamih je mnogo knjig, ki so »preživele svoj čas« in mladih ne pritegnejo, je pa zagotovo zelo zelo pomembno, da se ohranjajo dela slovenskih klasikov, saj s tem spodbujamo odnos do kulturne dediščine in slovenske identitete.

Kakšen je trend, se število bralcev povečuje ali upada?

V PIŠK Murska Sobota se število bralcev povečuje. Velikokrat je seveda odvisno od letnega časa, prav tako je odvisno, če niso knjige, ki so na šolskih seznamih, dosegljive in si jih bralci morajo rezervirati, mnogokrat pa je obisk pisatelja v knjižnici ali na šoli povod, da se predstavljene knjige izposojajo pogosteje.

Kakšni so pozitivni učinki branja?

Vsaka študija, narejena o branju in »posledicah« branja na življenje in izobrazbo, je prinesla iste rezultate, da je branje pomembno. Že citat Toneta Pavčka »če ne bomo brali, nas bo pobralo«, pove vse, pa tudi znanstvenik Albert Einstein je za razvoj otroka poudarjal pomen pripovedovanja in branja.

Knjižne novosti, ki jih priporočate

Vsak teden knjižnica pridobi nekaj naslovov, zato bi bilo posplošeno govoriti o trenutnih novostih, naštejemo nekaj slovenskih avtorjev:

• Ponatis lanske nagrajenke nagrade večernica – Lisičja luna avtorice Maše Ogrizek,
• Nataša Konc-Lorenzutti: To ni pismo,
• Boštjan Gorenc: Huda risinja,
• Jelka Godec Schmidt: Jumpajdija, jumpajda!,
• Igor Karlovšek: Ognjeni trije in
• Več izvodov zbirke Čebelica, ki letos praznuje 70 let izhajanja.

Foto: arhiv Pomurec