https://www.pomurec.com/go/194/Oglasevanje
https://www.ris-dr.si/
http://www.zniders.com/

GOSPODARSTVO

Buzeti: Evropska unija mora v smer poštenosti in etičnosti, ne izigravanja in prikrivanja

 

Če bi se vse države območja z evrom držala kriterijev pogodbe iz Maastrichta in če bi se kršitve sankcionirale, po mnenju predsednika uprave Unicredit banke Slovenija Franceta Arharja, bivšega guvernerja centralne banke, do krize v območju z evrom ne bi prišlo. Sam sicer ostaja optimist glede rešitve težav in verjame v evro.


Na ponedeljkovi okrogli mizi o prihodnosti evra in Evropske unije, ki jo je v Ljubljani organizirala Mreža idej v okviru Inštituta dr. Jožeta Pučnika, sta poleg dr. Franceta Arharja sodelovala še mag. Laris Gaiser (Globis Center, University of Georgia) in Andraž Grahek (KD Skladi).

Nagovor na dogodku je pripadel Prekmurcu mag. Jerneju Buzetiju, ki je uvodoma dejal, da obstoj evra ni samo vprašanje in problem, ki se dotika Evropske unije, ampak celotnega sveta.

Mag. Jernej Buzeti (levo)

"Pri tem nikakor ne morem prezreti napovedi Draga Jančarja, ki je pred nekaj leti zapisal: »V naslednjih letih se v Sloveniji ne bomo soočali samo s svojimi – slovenskimi problemi, temveč tudi vsesplošnimi evropskimi problemi, ki bodo ostali imanentno naši.«"

Buzeti: Problem je v sistemih, ki niso delovali evropsko

Buzeti meni, da problem ni v tem, da so bili nekateri ekonomski in družbeni sistemi nekaterih držav proti evropski. "Problem je v tem, da vsi ti sistemi niso bili evropski. Še celo več, pri tem je nerazumljivo in žalostno, da so bili vsi tisti sistemi, ki niso bili evropski, s strani Evropske unije, priznani kot del celotne evropske družine. Pri tem se zastavlja vprašanje, kdo je bil potem bolj angažiran? Ali tisti, ki se bori za poštenost in enotnost, ali tisti, ki se bori v smeri prikrivanja, izigravanja, kraje? Kratkoročno seveda slednji."

Buzeti je v nadaljevanju izpostavil tudi smer po odrekanju pohlepu. "Menim, da mora biti ena ključnih nalog Evropske unije in celotne družbe, da bo v prihodnje bolj angažiran sistem poštenosti in etičnosti, ne pa sistem izigravanja in prikrivanja."

Arhar: Propad evra bi pomenil škodo za vse

Dolžniške težave v območju evra niso nastale čez noč, zato tudi ne morejo biti odpravljene čez noč, je poudaril Arhar. Ta si fiskalne unije ne predstavlja drugače, kot spoštovanje sprejetih pravil in sankcioniranje.

Tečaj evra po njegovi oceni ne kaže šibkosti, saj se giblje okoli 1,30 dolarja. "Če bi evro propadel, bi bila škoda za vse," je izpostavil. Dodal je, da valuta ne more rešiti vseh problemov.

Evropa bi morala po njegovem mnenju spremeniti direktive, ki posegajo na davčno področje, npr. direktiva o davku na dodano vrednost - prepričan je namreč, da ima prevelik koridor; od 16 do 25 odstotkov. Evroobveznice so po njegovi oceni solidarnost (upnik izbira dolžnika, torej se poplača pri tistem, ki je najboljši), nihče pa ne govori o suvereni imuniteti. Temelji primer je pri obrestni meri, je še poudaril Arhar.

Gaiser: V evroobmočju ni enotne politike

"Delati moramo na tem, da ostanemo znotraj območja z evrom," pa je ocenil geopolitični analitik Laris Gaiser in dodal, da je problem krize območja evra v pomanjkanju kredibilnosti. Problem vidi v tem, da v evroobmočju ni enotne politike, je pa 17 držav s skupno evropsko valuto. Te so monetarno odgovornost predale nekomu drugemu (Evropski centralni banki), politična odgovornost pa je ostala na lokalni ravni.

Slovenija je izvozno usmerjena, zato bi v primeru, da bi evro propadel, ostala brez trgov, je še poudaril Gaiser, ki sicer na evropskem političnem parketu pogreša politika z vizijo.

Grahek: Potrebno je izpeljati pokojninsko reformo in sanirati bančni sistem

Kot je poudaril direktor naložbenega sektorja v KD Skladih Andraž Grahek, je Slovenija s prevzemom evra dobila dostop do kapitala, ki pa bi ga sicer po njegovi oceni lahko bolje izkoristili. Med stroški izgube evra je omenil izgubo kupne moči, višje stroške zadolževanja in izgubo trgov.

Vsi sogovorniki so se strinjali, da je trenutna kriza tudi kriza zaupanja, zato bo tega v prihodnje treba povrniti. Po Arharjevem mnenju bi morala Slovenija najprej redefinirati socialno državo, večjo težo je treba dati tudi javno-zasebnemu partnerstvu in tujim naložbam.

Po Grahkovem mnenju je treba izpeljati pokojninsko reformo, sanirati bančni sistem in usmeriti kapital v naložbe, po Gaiserjevi oceni pa bi morala Slovenija med drugim izkoristiti geostrateško pozicijo.

FOTO: Lenart Zore 

Več fotografij v spodnji galeriji ...

    Fotogalerija

    Komentarji

    info_outline

    Opozorilo

    Slovenski knjižni jezik je samo naš, zato ga cenimo. Na Pomurec.com želimo vzpodbujati njegovo rabo, zato vas naprošamo, da vaš komentar podate v slovenskem knjižnem jeziku. Pri tem sledite tudi načelom kakovostnega komentiranja. Najboljše komentarje bomo ob koncu leta nagradili.

    Komentarji ne odražajo stališča uredniške politike Pomurec.com. Pozivamo vas k strpni in argumentirani razpravi brez sovražnega govora.

    Po Kazenskem zakoniku KZ-1 je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti ter za grožnjo, da bo napadel življenje ali telo druge osebe. Pomurec.com bo v primeru obrazložene zahteve državnih organov, ki temelji na zakonski podlagi, podatke o komentatorjih, s katerimi razpolagamo, tem tudi posredoval.