Na forumu za Muro spregovorili o nedavnih poplavah

Forum za Muro je organiziralo ministrstvo za naravne vire in prostor v sodelovanju z avstrijskim ministrstvom za kmetijstvo in gozdarstvo, regije in vodno gospodarstvo. Predsednik slovenskega dela komisije Mitja Bricelj je na forumu izpostavil, da so konkretna dejanja pravi izziv, saj so glavne vrzeli slovensko-avstrijske komisije za reko Muro prav v konkretnem delovanju in v akciji na terenu. 

Ker se mu zdi, da je vse preveč le govora, premalo pa narejenega, je člane komisije za Muro okaral tudi sekretar Zveze društev Moja Mura Vlado Drvarič: "V vseh teh letih se nismo naučili, da bi vodi dali prostor, ves čas smo ji ga le jemali. Naravi smo vzeli, zdaj pa si sama jemlje, kjer si lahko. In narava to moč, da vzame, ima." Dodal je, da od foruma pričakuje, da pridejo do rešitev in jih uresničijo, ne pa da ugotavljajo, kaj se dogaja. 

Na vprašanje STA, zakaj se tako malo njihovih sklepov udejanji, je Bricelj odgovoril, da se vse spremeni, ko je treba v programu ukrepov na občinski ali državni ravni za to investirati ne le denar, pač pa vodi nameniti tudi prostor. "Takrat je zadeva drugačna, saj mnogi parcialni interesi izrinejo to javno dobro v neko drugo, nižjo prioriteto. Zato vodni prostor tako prostorsko kot kakovostno trpi zaradi drugih sektorjev. In ko pridejo visoke vode, si reka prostor vzame sama," je dodal.

Bricelj tudi meni, da je čas in da je dozorela tudi slovenska družba, ter da ne bo več pustila tovrstnih prilaščanj vodnega prostora. S tem namreč po njegovem mnenju ogrožamo predvsem sebe.

Bistvo foruma za Muro je po njegovih besedah gojenje kulture dialoga na odprt in pregleden način, saj slovensko-avstrijska komisija za Muro nanj vedno povabi tako stroko kot lokalno skupnost in gospodarstvo obeh držav. Tokrat so se v razpravi najprej posvetili izjemnim avgustovskim dogodkom, nato pa pogled usmerili v prihodnost. "Komisija za Muro ima dobre rezultate, saj imamo Slovenci in Avstrijci zato skupne študije vodno-gospodarske zasnove Mure," je dejal.

Spomnil je še, da je bila v začetku 90. let Mura tako rekoč greznica, "odtočni kanal avstrijske štajerske industrije v najslabšem kakovostnem razredu". Danes je stanje Mure popolnoma drugačno, tudi po zaslugi komisije, piše STA.