FOTO in VIDEO: V Ljutomeru odprli razstavo Vike Potočnik in Braneta Širce

V Galeriji Ante Trstenjaka v Ljutomeru so v četrtek, 19. oktobra, odprli razstavo avtorjev Vike Potočnik in Braneta Širce z naslovom Nevidne. Razstavo nekdanje poslanke in županje, ki se je zapisala likovni umetnosti, ter diplomanta Visoke šole za risanje in slikanje Arthouse v Ljubljani po besedah kustosinje razstave Irme Brodnjak Firbas povezujejo podobe tistih, na katere smo kot družba pozabili, jih spregledali ali preslišali.

V organizaciji Splošne knjižnice Ljutomer OE Galerija so v prostorih galerije Ante Trstenjaka v Domu kulture v Ljutomeru odprli razstavo z naslovom Nevidne, avtorice Vike Potočnik in avtorja Braneta Širce. Umetnika sta se spoznala v Prlekiji na likovni koloniji v sklopu festivala Re-Panonnia, kjer sta ugotovila, da sta si v svojem ustvarjanju zelo blizu, kar je botrovalo k skupni razstavi.

Potočnik in Širca želita s podobami opozoriti na tiste, »na katere smo kot družba pozabili, jih spregledali ali preslišali.« Oba ustvarjalca povezuje globoka empatija, ki se zrcali v želji, da bi prav vsak posameznik imel možnost osmislitve, saj bomo le na ta način lahko kot družba zaživeli v sožitju, pove kustodinja razstave Brodnjak Firbas.

Viktorijo Potočnik poznamo kot nekdanjo poslanko in županjo, pedagoginjo in humanitarko, v zadnjih letih pa sta se njen angažiran glas in beseda prelila v likovno govorico. Sprva se je izražala v risbi in grafiki, nato pa še intenzivneje v kiparskem mediju, pri katerem uporablja glino, material domač v njeni rojstni Prlekiji. Razstavo v Ljutomeru posveča večkrat pozabljenim prleškim ženskam.

Kot pove Brodnjak Firbas, avtorica v vitke, praviloma ženske figure, vnaša širok spekter čustev. »Največkrat pa v njihovi zamaknjenosti zaslutimo osamljenost, otožnost, obup, upor, vztrajnost, pa tudi upanje.« Najnovejši kipi Potočnikove razkrivajo tudi rupture - odprtine, ki jih asociativno doživljamo kot rane, metaforično pa nakazujejo na izgorelost ter duhovno izpraznjenost.

Brane Širca velja za izrazito angažiranega likovnega umetnika, katerega slikarski, grafični in kiparski cikli izkazujejo izjemno senzibilnost do družbenih neravnovesij. Navdih za slikarsko serijo Pariške silhuete je dobil na rezidenci v Parizu. Podobe množic ljudi, ki preplavlja ulice in trge francoske prestolnice, je avtor ujel v fotografski objektiv in jih prenesel na papirnato podlago. Kot likovne nosilce je uporabil napihljive papirnate vreče, namenjene zaščiti blaga med transportom. Njegove figure so brez obličij in identitete, prikazane v belih oziroma črnih silhuetah. »Pred seboj imamo prizore osamljenih posameznikov, ki hitijo drug mimo drugega, se ograjujejo v svoje lastne svetove in med seboj ne komunicirajo,« dela Širce opiše kustodinja. 

Z glasbo je odprtje razstave popestril Samo Budna.

Več fotografij v spodnji galeriji ...