Ferdo Godina slovenski pisatelj, publicist, mladinski avtor, dokumentarni pisec in urednik

Ferdo Godina slovenski pisatelj, publicist, mladinski avtor, dokumentarni pisec in urednik. Njegov literarni opus obsega več kot trideset del. Vse od romanov, novel, mladinskih pripovedi, zbirk črtic in povesti.

Ferdo Godina se je rodil 17. oktobra 1912 v Dolnji Bistrici. Rodil se je v kmečki družini z enajstimi otroki očetu Marku in Mariji. Po štirih letih ljudske šole se je vpisal na klasično gimnazijo v Ljubljani, ki jo je po treh letih nadaljeval in zaključil v Mariboru. Tu je sočasno obiskoval tudi dramsko šolo pri režiserju Jožetu Koviču. Po maturi je odšel študirat pravo v Ljubljano. Kot dijak in študent se je moral preživljati sam. Pravniškega poklica ni pisatelj nikoli opravljal. Do začetka vojne se je preživljal kot književnik, nato pa se je leta 1941 pridružil narodnoosvobodilnemu boju. Oktobra 1944 je po nalogu vodstva slovenskega odpora odšel v Prekmurje, kjer je začel širiti ideje odpora in odporniško gibanje v osrednji Sloveniji seznanjal s svojim delom. Z ženo Zoro sta imela sina Marka (1943 – 1986), ki je kasneje postal mednarodno priznan mikrokirurg, in pa hčer Tončko, ki se je ukvarjala z nevrolingvistiko.

Po vojni je v Murski Soboti urejal časopis Novi čas, nato pa se je preselil v Ljubljano, kjer je sodeloval z Ljudsko pravico, postal direktor Slovenskega knjižnega zavoda, založnik pri Slovenski matici, dramaturg pri Triglav filmu in novinar pri Ljubljanskem dnevniku. Kasneje je ostal zgolj svobodni književnik in prav po svojem literarnem opusu je najbolj znan še danes.

Godina je bil pisatelj, publicist, mladinski avtor, dokumentarni pisec in urednik. Njegov literarni opus obsega prek trideset del: romane, novele, mladinske pripovedi, zbirke črtic in povesti. Njegov verjetno najbolj uspešen roman so Bele tulpike. Godina ga je napisal še pred vojno, toda zaradi okoliščin je bil lahko izdan šele leta 1945. Izzval je precej nemira, saj je luč sveta ugledal v času, ko so vsi pričakovali socrealistično literaturo, Bele tulpike pa so bile povsem brez politične navlake. Zraven omenjenega romana v skupino tistih s Prekmursko tematiko spadajo še Glas samotne ptice, Človek živi in umira, Zaklenjeni dom, Jaz sem njena mama in Nada, vrni se! Enega izmed vrhov je njegovo pisanje doseglo leta 1981 z romanom Molčeči orkester.

Drugi pomembni del Godinovega opusa je krajša proza. Najbolj znani zbirki sta leta 1950 izdane Preproste zgodbe in čez pet let še Krivda Jarčekove Kristine. Velik del pisanja je posvetil mladim bralcem. Izšlo je deset del mladinske proze, med katerimi je več zbirk povestic. Nekatera mladinska dela so bila prevajana v albanščino, srbohrvaščino in nemščino. Njegovo prvo obsežnejše publicistično delo je izšlo leta 1967 z naslovom Prekmurje 1941-1945. Istega leta je izdal tudi knjigo. Kako pišem, čez dvajset let pa še Košček njihove mladosti. Godina je že pred vojno urejal Mladega Prekmurca, ki ga je izdajalo Sokolsko društvo. Po koncu vojne je bil nekaj časa tudi urednik mladinske strani Ljubljanskega dnevnika. Lotil se je tudi pisanja filmskega scenarija: tako je nastal Družinski dnevnik, komedija, ki se na šaljiv način loteva tematike prezaposlenosti. 

Med drugim je bil odlikovan je z Levstikovo nagrado leta 1974, redom bratstva in enotnosti II. stopnje leta 1945, redom zaslug za ljudstvo II. stopnje leta 1945 ter partizansko spomenico 1941. Umrl je 14. julija 1994 v Ljubljani. 20. maja 2023 so v obnovljeni stari vaški dvorani na Dolnji Bistrici odprli pisateljevo spominsko sobo, so zapisali na Wikipediji.

FOTO: Arhiv Pomurec.com.