FOTO: Društvo Mozaik obeležilo dvajseto obletnico delovanja

Ob praznovanju dvajsete obletnice društva Mozaik je danes v Medgeneracijskem središču Mensana potekal slavnostni dogodek, na katerem so odkrivali pomen njihovega dolgoletnega dela z ranljivimi skupinami in raziskovali, kako so čez ta leta gradili mostove med posamezniki, skupnostmi ter nacionalnimi okolji.

Društvo Mozaik je humanitarno, prostovoljno, samostojno in nepridobitno združenje, ki si v Pomurju že od leta 2003 prizadeva za povezovanje in uresničevanje potreb ranljivih družbenih skupin. Z razvojem socialnega podjetništva uspešno skrbijo za vključevanje ranljivih družbenih skupin na podlagi njihovega usposabljanja in zaposlovanja v razvojno perspektivnih dejavnostih ter prispevajo k višji kvaliteti življenja v lokalni skupnosti. Kot humanitarna organizacija izvaja socialnovarstvene programe ter zagotavlja podporo pri socialnem vključevanju najranljivejših. Ključna programa sta Zavetišče za brezdomne osebe, kjer Mozaik nudi nastanitev kar 30 uporabnikom, ter Pomoč na vratih – terensko delo, kjer več kot 140 uporabnikom na letni ravni pomaga ohraniti dom in urediti pogoje za življenje doma.

Predsednica Mozaika, društva za socialno vključenost, Lili Miloševič je v svojem uvodnem govoru povedala, da so ob tem dogodku izdali brošuro Mozaik - društvo za socialno vključenost, vendar v njej ni mogoče najti vseh ovir, ki so danes zakladnica znanja in so jim v pomoč pri spopadanju z današnjimi izzivi. »800 in več ranljivih smo aktivirali v smeri iskanja zaposlitve, ustvarili več kot 80 delovnih mest za ranljive družbene skupine in njihove mentorje, štiri zapuščene kmetije smo celostno obnovili in oživili s programi za starejše, zaposlovanje ranljivih, programi za otroke in drugimi dejavnostmi. To predstavlja le del družbenega učinka, ki ga ustvarjamo v našem lokalnem in tudi nacionalnem okolju,« je pojasnila predsednica društva.

Župan Mestne občine Murska Sobota Damjan Anželj pa je povedal, da so zelo hvaležni in obenem ponosni, da imajo v svoji sredini takšno društvo, ki ima posluh za tiste, ki pomoč najbolj potrebujejo. »Mozaik je soustvaril medgeneracijsko središče Mensana, kamor radi zahajajo predvsem najstarejši. Je eno najbolj aktivnih društev v mestni občini, ki deluje na več področjih. Tako na področju brezdomnih oseb, socialno šibkih in najbolj ranljivih, kar je za našo skupnost izjemnega pomena,« je dodal.

Slavnostnega dogodka se je udeležil tudi Varuh človekovih pravic Republike Slovenije, Peter Svetina, ki je z vodjo zagovorništva v CNVOS (Center nevladnih organizacij Slovenije), Tino Divjak in socialnim podjetnikom, direktorjem Socialne kmetije Korenika in Zavoda Mensana, Goranom Miloševičem sodeloval v pogovoru o pomenu nevladnih organizacij pri ustvarjanju družbe, prijazne ljudem in okolju. Pogovor je vodila predsednica Mozaika, društva za socialno vključenost, Lili Miloševič.

Spregovorili so, kakšna je povezava nevladnih organizacij pri ustvarjanju družbe, ki varuje in ščiti človekove svoboščine ter kako Varuh vidi vlogo omenjenih nevladnih organizacij ob tem. Svetina je ob tem izrazil svoj poklon društvu Mozaik, ki je korekten partner. Pri tem vidi sodelovanje z nevladnimi organizacijami kot neko srž skrbi za ljudi v družbi v celotni državi. Kajti nevladne organizacije so zato, da podpirajo družbo, ne morejo pa biti namesto družbe ali namesto države. In ravno iz tega vidika je zgodba društva Mozaik tako izjemna, saj so ustvarili kader, ki je lahko dostojno plačan.

Nato se je pogovor premaknil, na izzive prihodnje družbe ter kako naj bi prepričali voditelje, lokalne oblasti, ljudi, da je potrebno za skupne vrednote nekaj narediti. Varuh je ob tem dodal, da če ljudje ne bodo najprej sprejemali sebe in drugačnosti in si priznali, da obstajajo tudi ljudje, ki ne zmorejo in so v stiski in ne samo v predbožičnem času in ob poplavah, ne bo nič rešeno z enim nakazilom v dobrodelne namene. "Slovenci smo daleč naprej v svetu kar se tiče tarnanja in nezadovoljstva s samim s seboj. Saj je edina resna kršitev človekovih pravic, ki jo premoremo v Sloveniji aroganca oblasti in uradnikov," je na koncu pripomnil Svetina.

Vodja zagovorništva v CNVOS, Tina Divjak je v pogovoru nato poudarila, da je zvesta nevladnim organizacijam zaradi tega, ker verjame vanje. Verjame, da družba ne more dobro funkcionirati če nima razvitega širokega in močnega nevladnega sektorja. Ker so ravno nevladne organizacije tiste, ki po svetu in tudi v Sloveniji na terenu od hiše do hiše skrbijo za najbolj ranljive skupine ljudi. In so tiste, ki s svojim strokovnim delom pomagajo ljudem ter so prijazne in dostopne vsem.

Goran Miloševič direktor Socialne kmetije Korenika in Zavoda Mensana, pa je v pogovoru povedal, da ko greš v svet in se soočiš z drugimi mnenji, dobiš lažje sliko o tem, kaj počneš sam. In to, kar počne društvo Mozaik, v smislu krožnega gospodarstva na primer najbolj funkcionira v Skandinaviji, kjer je največja ozaveščenost do okolja. V smislu razvoja podeželja, pa bolj najdejo primere na južnem delu Evrope. Socialna kmetija Korenika pa je pri tem navdihujoča zgodba. Tako po svetu lahko vidiš, da doma ni vse tako slabo. To, kar počnejo v lokalni skupnosti, pa ni samo domena nevladnih organizacij. To je stvar tudi države in programov. Saj lahko le skupaj in s skupnimi močmi uspešno peljejo te zgodbe naprej.

Tematika pogovora se je nato premaknila na odnos politike in kje se bijejo največji izzivi. Divjakova je pri tem dodala, da so v zadnjem času dosegli na tem področju izredno veliko. V Sloveniji imamo Zakon o nevladnih organizacijah, ki je eden najboljših v Evropi. Zadeve so zakonsko formalno urejene, čeprav imamo mnogo razpisov in poročil. Pri tem doda, da so zadeve tudi z vidika financiranja dobro urejene in zastavljene. Problem pa je v tem, da niso dovolj sistemsko zavarovani. Gre za del, ko se vsako leto sprejema proračun, ko vsi nestrpno čakajo, ali bo kaj denarja namenjenih za socialnovarstvene programe. In tukaj bi morali bolj strateško logično povezati stvari med sabo. In če bi se lahko ministrstva med sabo zmenila, bi bilo lažje.

Nevladne organizacije pred 20 leti so bile osredotočene v Pomurju predvsem na visoko stopnjo brezposelnosti. Kar se tiče statistike je to področje veliko boljše. Kljub temu, da obstaja veliko ljudi, ki nimajo dostopa, do socialne vključenosti. Nevladni sektor deluje profesionalno in ima svoja znanja in svoje modele in se razvija in mora delovati avtonomno kot tudi v sodelovanju z drugimi. Izziv, ki čaka nevladne organizacije, pa je pojav umetne inteligence in vse, kar ta prinaša v družbo. Umetna inteligenca naj bi zmanjšala število delovni mest in povečala družbeni proizvod. Nevladne organizacije bodo tukaj odigrale ključno vlogo, saj bo potrebno ohranjati družbeno ravnovesje. Potrebno bo alocirati vire, da bo skupnost delovala naprej, ljudje, še posebej ranljivi, bodo še naprej potrebovali socialno vključenost in zato jim mora biti ta dostopna. Zaradi integracije umetne inteligence v naš vsakdanjik se bo sprostilo ogromno časa in tako bodo ta središča še bolj pridobivala na pomembnosti, je na koncu poudaril Goran Miloševič. 

Minister za kohezijo in regionalni razvoj dr. Aleksander Jevšek, Franc Cipot bivši župan Občine Moravske Toplice, Sandra Babič, direktorica Centra za socialno delo (CSD) Pomurje, Dina Božanić iz Doma starejših Rakičan, Iztok Fartek, župan občine Šalovci, Boris Muhič, "Naj prostovoljec 2022" v Mestni občini Murska Sobota, Rozalija Totić, udeleženka storitev Centra za večgeneracijsko sodelovanje Štorklja in Simon Kerčmar udeleženec programa iz Socialne kmetije Korenika, pa so svoje besede namenili navzočim preko spleta.

Za kulturni program pa so poskrbeli udeleženci Mozaikovega socialnovarstvenega programa ter Brina Gerebic in Blaž Ščavničar, vodja Mozaikovega progama za brezdomne osebe v Murski Soboti, ki je mlado pevko spremljal na kitari.

 

 Več fotografij v spodnji galeriji …