Stanko Kristl arhitekt, urbanist, oblikovalec, profesor, raziskovalec, inovator

Stanko Kristl slovenski arhitekt, urbanist, oblikovalec, profesor, raziskovalec, inovator, humanist, akademik in prejemnik srebrnega reda za zasluge za edinstven prispevek k razvoju slovenske arhitekture.

Slovenski arhitekt Stanko Kristl se je rodil 22. januarja 1922 v Ljutomeru. Maturiral je leta 1945 na mariborski gimnaziji. Diplomiral je leta 1954 na Oddelku za arhitekturo Tehnične fakultete v Ljubljani pri prof. Edvardu Ravnikarju. Med leti 1954 in 1959 je bil tudi njegov asistent. Bil je vodja projektantske skupine za gradnjo Ljubljanske bolnišnice ter pozneje tudi UKC. Je avtor številnih projektov in realizacij projektov bolnišnic doma in v tujini.

Stanko Kristl, univ. dipl. inž. arhitekture večino svojega življenja živi in dela v Ljubljani. S svojo arhitekturo jo je tudi pomembno sooblikoval. Ustvaril je 61 vidnejših arhitekturnih stvaritev, veliko pa ima še tudi nerealiziranih projektov. Leta 1970 je dobil Prešernovo nagrado. 1980 je bil imenovan za izrednega profesorja za področje družbene in stanovanjske zgradbe, 1981 promoviran za doktorja arhitekturnih znanosti in začel 1982 poučevati na Fakulteti za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani. 1986 je bil izvoljen za rednega profesorja in je predaval do 1993. Od 1996 do 2007 je predaval na Oddelku za krajinsko arhitekturo Biotehnične fakultete Univerze v Ljubljani. Za izrednega člana SAZU je bil izvoljen 5. maja 2005, za rednega pa 5. maja 2011. Decembra 2020 mu je Univerza v Ljubljani na predlog Fakultete za arhitekturo podelila naslov zaslužnega profesorja.

FOTO: Arhiv Pomurec.com.

Kristlovo delo sodi med vrhunce poznega modernizma v Sloveniji. Med njegovimi pomembnejšimi deli so javno avtorsko in spomeniško zaščiteni objekti ter nagrajeni z državnimi nagradami in priznanji: stanovanjski blok Prule na Prijateljevi ulici v Ljubljani, atrijske hiše na Borsetovi ulici v Ljubljani, trgovsko stanovanjski blok na Šeleški ulici v Velenju, osnovna šola dr. Franceta Prešerna v Kranju, vrtec Mladi rod na Črtomirovi ulici v Ljubljani in objektu DTS UKC v Ljubljani. 

Bolnišnični prostor DTS objektov UKC je bil že takrat zasnovan inovativno, saj omogoča rast in razvoj tudi danes. Njegovo raziskovanje arhitekture bolnišnice je bilo priznano in odmevno tudi v mednarodnem strokovnem okolju. Vso njegovo teoretsko znanje je bilo vpeljano v realiziran projekt Diagnostično Terapevtskega in Servisnega (DTS) objekta Univerzitetnega kliničnega centra v Ljubljani (1967–1976) in v prvi del Splošne bolnišnice v Izoli (1972–1988). Ima tudi veliko nerealiziranih projektov, med katerimi izstopajo Klinični center z Medicinsko fakulteto in Polikliniko v Novem Sadu (1976–1982), Center za fizikalno medicino in rehabilitacijo v Kuvajtu (1979–1981) ter delno izveden projekt za Medicinski center v Somborju (1976–1981).

Zraven že omenjenih nagrad in priznanj je arhitekt Stanko Kristl tudi še prejemnik nagrade Prešernovega sklada, Borbine nagrade za Slovenijo, Župančičeve nagrade, Plečnikove nagrade, Župančičeve nagrade za življenjsko delo ter Srebrnega reda za zasluge Republike Slovenije. Obenem pa je leta 2018, ob 150-letnici 1. slovenskega tabora v Ljutomeru prejel Plaketo 1. slovenskega tabora. Leta 2020 je postal zaslužni profesor Univerze v Ljubljani. Leta 2022 pa je postal častni občan Občine Ljutomer. Letos pa je postal tudi častni meščan Ljubljane. 

* Naslovna fotografija: SAZU.