Karel Destovnik Kajuh, slovenski pesnik, prevajalec in narodni heroj

Ob 100. obletnici pesnikovega rojstva je Vlada Republike Slovenije leto 2023 razglasila za Kajuhovo leto.

Karel Destovnik, poznan pod psevdonimom Kajuh, je bil slovenski pesnik, prevajalec in narodni heroj, ki se je rodil 19. decembra 1922 v Šoštanju, umrl pa je 22. februarja 1944 na Žlebnikovi domačiji v Šentvidu nad Zavodnjami pri Belih Vodah.

Karel je najprej končal pet razredov osnovne šole ter leta 1933 opravil še sprejemni izpit za celjsko gimnazijo. Zaradi njegovih vedno pogostejših obšolskih kulturnih in političnih dejavnosti v Celju in Šoštanju je šola zelo trpela. Njegovi literarni začetki in sodelovanja v različnih glasilih segajo v leto 1938. Kot mladi literat se je skrival pod različnimi imeni in eno izmed njih je bilo tudi Kajuhov Tonč. S psevdonimom Kajuhov Tonč, se je prvič podpisal pod objavo leta 1942 v Naši ženi. Njegova prva ljubezen je bila povod za razvoj njegove socialne poezije in vzrok za ljubezenske razsežnosti te zvrsti njegove poezije.

Zaradi ilegalnega delovanja ga aprila 1940 izključijo iz Celjske gimnazije. Kasneje se je uspel vpisati v Mariborsko gimnazijo, ki jo je uspešno opravljal do aprila 1941, ko se je pričela vojna v Jugoslaviji. Ob napadu na Jugoslavijo se je Karel v Zasavskem hribovju priključil uporu jugoslovanske vojske. V Šoštanju se ni več varno počutil in zato se je preselil v Ljubljano, kjer se je priključil ilegalnemu gibanju ter postal sodelavec VOS (varno-obveščevalne službe). V Ljubljani sodeluje tudi v kulturnem življenju mesta. Konec leta 1941 je spoznal Silvo Ponikvar, ki je bila njegova nova velika ljubezen. V ciklu ljubezenskih pesmi (Bosa pojdiva, Samo en cvet) je združil ljubezen do domovine in do Silve. V tem času nastane njegova najboljša in najlepša poezija s katero so vzpodbujali boj proti okupatorju. Leta 1943 je postal vodja kulturniške skupine XIV. divizije, ki je pripravljala številna srečanja na osvobojenem ozemlju Dolenjske. Novembra 1943 je na terenu na Notranjskem izšla njegova prva pesniška zbirka, kjer je zbral sedemindvajset pesmi. XIV. divizija je bila v začetku januarja leta 1944 poslana iz Suhe krajine na Štajersko. Po dnevih borb in prebojev, so se 22. februarja 1944 člani kulturniške skupine XIV. divizije nastanili na Žlebnikovi domačiji v Zavodnju, kjer je pod streli nemških orožnikov padel tudi Karel Destovnik Kajuh.

Kajuh se v času vojne v Jugoslaviji izoblikuje v najpomembnejšega slovenskega predstavnika partizanske lirike, katere glavni namen je bil poziv k uporu. V njegovih pesmih se prepleta tematika boja z motivi ljubezni, družine in smrti. Njegove pesmi so bile že takrat (in tudi sedaj) priljubljene zaradi neposrednosti, melodičnosti in preprostosti. To prepletanje je zelo očitno v pesmih Pesem talcev, Materi padlega partizana, Pred smrtjo. Višek to prepletanje doseže pri pesmi Bosa pojdiva, dekle, obsorej.

Julija leta 1953 je bil, kot edini slovenski kulturnik, razglašen za narodnega heroja.

 Vir: Wikipedija, Foto: STA