V Pomurju manj težav zaradi onesnaženja tal

V Pomurju je bilo v preteklosti z onesnaževanjem tal veliko težav zaradi uporabe fitofarmacevtskih sredstev. Zadnja leta se razmere izboljšujejo, kar potrjujejo rezultati vzorčenj. Tudi v Zvezi ekoloških gibanj so zadovoljni z rezultati.

Kot je povedal Andrej Ovsenjak s soboške območne enote Inšpektorata RS za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo, v Pomurju glede na rezultate opravljenega vzorčenja tal v zemlji ni nitratov in težkih kovin. Kmetijski inšpektorji nadzirajo gnojenje in nepravilno rabo kmetijskih zemljišč. Slednje predvsem, ko nekdo na kmetijsko zemljišče navaža odpadke, največkrat pa je onesnaženje povezano z gnojenjem s tekočimi živinskimi gnojili, poročajo s Slovenske tiskovne agencije. 

Predsednik Zveze ekoloških gibanj Slovenije Karel Lipič, je izrazil zadovoljstvo, da se Apaško polje in kotlina ne pojavljata več v poročilih o mejnih vrednostih. V preteklosti je bil problem predvsem v tamkajšnji intenzivni živinoreji, ki je ni več, in visoki podtalnici, ter tudi v drugačnih zakonskih določilih. Zdaj pa po Lipičevih besedah, Pomurje nima več težav z onesnaženjem prsti zaradi kmetijstva.

Lani so po vsej državi izrekli okoli 60 prekrškovnih ukrepov zaradi gnojenja s tekočimi živinskimi gnojili, samo v Pomurju pa so lani opravili 150 nadzorov. Izdali so 15 ureditvenih odločb, kjer so morali kmetovalci zgraditi vodotesna gnojišča, saj so jim ta puščala ali niso bila betonska, je povedal Ovsenjak. 

Inšpektorji izvajajo tudi svoje akcije, s katerimi preverjajo morebitno onesnaženje tal. Taka je vsakoletna jesenska akcija vzorčenja tal po vsej Sloveniji. Vzorce so med drugim vzeli na vodovarstvenih območjih in kmetijskih zemljiščih, na katerih se gnoji z digestatom iz bioplinarn. Po Sloveniji so vzeli nekaj več kot 100 vzorcev, od tega 13 v Pomurju. Na pomurskih poljih ni bila presežena niti osnovna vrednost težkih kovin, niti na poljih, kjer gnojijo z digestatom iz bioplinarn. Kritična vrednost težkih kovin ni bila presežena nikjer v Sloveniji. V zadnjih desetih letih zbrani podatki kažejo, da večjega onesnaženja kmetijskih ali nekmetijskih površin s fitofarmacevtskimi sredstvi pri nas ni bilo, poroča Slovenska tiskovna agencija. 

Kmetovalec Danilo Meolic iz Malih Bakovec, ki se že 30 let ukvarja z živinorejo in poljedelstvom, poudarja, da so kmetje in fitofarmacevtska sredstva v Sloveniji pod zelo strogim nadzorom evropskih in slovenskih prepisov. Poleg tega je v Sloveniji registriranih zelo malo sredstev, ki jih lahko uporabljajo. Tako nepravilnosti kot prijav je vsa leta približno enako. Največ nepravilnosti pri uporabi fitofarmacevtskih sredstev zaznajo v povezavi z vodenjem evidenc, sledi nepravilna raba škropiv, ko kmetje uporabljajo škropiva na kulturah, za katere neko sredstvo ni namenjeno. Kmetje smejo škropiti le s škropilnicami, ki so za to primerne, testirane in redno pregledovane.

Foto: Arhiv Pomurec