Življenjska povezanost mokrišč in ljudi

Ob svetovnem dnevu mokrišč, ki ga vsako leto praznujemo 2. februarja, letos pod sloganom »Življenjska povezanost mokrišč in ljudi« namenjamo razmislek pomenu mokrišč za blaginjo ljudi. 

Zdrava mokrišča predstavljajo vir pitne vode in hrane in zibelko biotske raznovrstnosti,  ter so izjemnega pomena za blaženje in prilagajanje na podnebne spremembe ter zdravje in dobro počutje ljudi. Vlaganje v trajnostno rabo, ohranjanje in obnovo mokrišč pomeni vlaganje v prihodnost človeštva. Slednje je bistvenega pomena za premagovanje podnebno-biotske krize in doseganje ciljev trajnostnega razvoja. 

Ljudje se že tisočletja naseljujejo v bližini mokrišč. Več kot milijarda ljudi po vsem svetu je dnevno odvisna od mokrišč za pridobivanje vode, hrane, prevoz, pa tudi rekreacijo. Mokrišča na svetovni ravni zagotavljajo ekosistemske storitve (prehrana, pitna voda, blaženje vremenskih ekstremov)  v vrednosti 41,5 bilijona evrov letno. Kljub številnim koristim pa so mokrišča eden najbolj ogroženih ekosistemov na Zemlji, ki je bil močno degradiran ali popolnoma uničen. Izgubljamo jih trikrat hitreje kot gozdove.

Projekti za obnovo mokrišč v Sloveniji

V zadnjih letih v Sloveniji potekajo projekti, ki so primarno namenjeni obnovi mokrišč na območjih Nature 2000. Projekti so sofinancirani iz državnega proračuna in iz različnih evropskih finančnih mehanizmov, kot so program LIFE, Evropski sklad za regionalni razvoj in Norveški finančni mehanizem. Med te projekte spada tudi projekt Obnovitev mokrotnih habitatov ob Muri - Natura Mura, s temeljnim ciljem ohranjanja in varstva okolja, izboljšanja mokrotnih habitatov in biotske raznovrstnosti na območju Natura 2000 Mura in UNESCO Biosfernega območja Mura. 

Pomen mokrišč za blaginjo ljudi

Pri doseganju ciljev trajnostnega razvoja Združenih narodov je izpostavljeno, da je ohranjanje mokrišč  in njihove biotske raznovrstnosti ključno za zmanjševanje svetovne revščine. Življenjsko okolje približno 40 % rastlinskih in živalskih vrst na svetu namreč predstavljajo mokrišča.

Mokrišča delujejo kot spužve, saj absorbirajo odvečno vodo v času obilnega deževja in jo počasi sproščajo v času suše. Z varstvom, obnovo in smotrno rabo mokrišč in vodnih virov skrbimo za varno preskrbo s pitno vodo ter zdravje in dobro počutje prebivalcev. Prav tako pa s prilagojenimi kmetijskimi praksami in smotrno rabo mokrišč lahko zaustavimo spreminjanje mokrišč, zmanjšamo porabo vode in onesnaževal ter obenem zagotovimo trajnostno pridelavo zdrave hrane.

Mokrišča so pomembna tudi za uravnavanje mikroklime in blaženje ekstremnih vremenskih dogodkov kot so suše in poplave. Nasprotno pa izguba in degradacija mokrišč poslabšuje podnebno krizo, saj se sproščajo toplogredni plini, ekosistemi in ljudje, ki so od njih odvisni, pa so bolj izpostavljeni posledicam podnebnih sprememb.

Ljudje, ki živijo na območju mokrišč, so razvili družbeno-kulturne vrednote in tesno povezanost s tem edinstvenim ekosistemom, ki je postal sestavni del njihove kulture, obstoja in duhovnega življenja. Pesmi, plesi in zgodbe kot kolektivni izrazi spoštovanja in čaščenja mokrišč so bogata tradicija, in še vedno del vsakdanjega življenja številnih od približno treh milijonov domorodnih prebivalcev, ki živijo v vsaj 5000 različnih kulturah po vsem svetu.

Mokrišča so naravni varuhi pred onesnaževanjem, sestavni del obnove in odpornega urbanističnega načrtovanja ter imajo ključni prispevek širšemu konceptu »eno zdravje«. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije je naše zdravje odvisno od zdravih ekosistemov, vključno z mokrišči. Pristop »eno zdravje« ima za cilj trajnostno uravnotežiti in optimizirati zdravje ljudi, živali in ekosistemov, z željo boljšega obvladovanja bolezni in preventivo pred svetovnimi epidemijami.

Foto: arhiv Pomurec