FOTO: Predstavitev filma Sfinga v Murski Soboti

Včeraj je v grajski dvorani murskosoboškega gradu potekala predstavitev igrano-dokumentiranega filma Sfinga, ki govori o eni izmed največjih ugank triglavske severne stene. Projekcije filma se je med drugim udeležil tudi Tine Marenče, sam ustvarjalec Sfinge in predsednik Pohodniškega društva Matica Jože Ružič.

Projekcije filma se je udeležilo lepo število ljudi, ki so več ali manj alpinisti na takšen ali drugačen način. Sfingo so si ogledale tudi ene izmed ekip osnovnošolcev, ki bodo to soboto svoje planinsko znanje dokazovale na državnem tekmovanju Mladina in gore, ki bo potekalo v Rušah.

Prisotni nad filmom zagotovo niso bili razočarani, kaj več o samem filmu pa je povedal tudi poseben gost Tine Marenče, alpinist in filmski ustvarjalec, ki je zaslužen da film o Sfingi sploh je. Posebnost filma je zagotovo ta, da so vsi nastopajoči planinci, ki so tako ali drugače v svojem življenju povezani s Sfingo. Vredno pa je omeniti tudi, da je za glasbeno podlago poskrbela Siddharta, katerih najbolj opaznivi sta zagotovo v filmu pesmi Od mraka do zore in Narava, ki nekako prekrivata skorajda celoten film.

 Tekmovalci z OŠ Bogojina z mentorjem Boštjanom Majeričom ter Tinetom Marenčem

Vsebina Sfinge

Alpinisti so preko triglavske severne stene do druge polovice 20. stoletja speljali že kar nekaj smeri. Edini neosvojeni in strahospoštovani del je bila tako imenovana Sfinga. Tristo metrov gladkega stebra tik pod robom stene je dolga leta predstavljala nerešljivo uganko. Pogled na Sfingo z levega profila nam pojasni od kod ime tega dela triglavske stene, saj je moč videti veličasten kamniti obraz. Sfinga se je prvim plezalcem upirala in jih ni spustila do vrha, šele leta 1961 je uspelo Alešu Kunaverju in Kazimirju Drašlarju preplezati prvo smer.

Sfingin obraz pa je še vedno ostajal nepreplezan dokler se po isti vrvi nista povzpela Ante Mahkota in Peter Ščetinin. Po urah in urah jima je uspelo rešiti skrivnost obraza in se vpisati v zgodovino, saj je smer pomenila najtežji tehnični vzpon v Sloveniji. Šele dobrih trideset let kasneje pa sta jo prosto, brez tehničnih pripomočkov preplezala Miha Kajzelj in Gregor Kresal.

Veličastna Sfinga in mit o njej

O Sfingi pa kroži tudi mit, ki vsekakor ni edini o slovenskih gorah. Okoli Triglava obstaja ogromno pripovedk, med drugim pa sta za triglavsko severno steno vklesani dve bajeslovni skrivnosti. Zlatorogove police in Sfinga, ki je stražar doline, ki vodi k Triglavu. "Dostojanstvena, veličastna, nedostopna. V vzvišeni lepoti svoje kamnite podobe je združila mogočnost egipčanske in zagonetnosti grške sfinge. V Egiptu je varovala grobnice velikih kraljev, v Stari Grčiji pa je popotnikom postavljala težko uganko. Triglavska Sfinga je tako velika, da si dovoli oboje," jo opisujejo planinci in ostali poznavalci te mogote.

Več fotografij  v spodnji galeriji ...