https://www.pomurec.com/go/194/Oglasevanje

KULTURA

FOTO: S predstavitvijo znanstvene monografije obeležili spominski dan Ustanove

27.02.2024 ob 12:45  

Minuli četrtek so v Pomurskem muzeju v Murski Soboti s predstavitvijo znanstvene monografije Mi vsi živeti ščemo zaznamovali 6. spominski dan Ustanove dr. Šiftarjeva fundacija. Spominski dan je posvečen častnemu članu ustanove akademiku Antonu Vratuši - Vranu, politiku, diplomatu, publicistu, borcu NOB in slavistu. Slavnostni govornik je bil predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti Peter Štih.

Zbrane v polnem baročnem salonu Pomurskega muzeja, »hramu kulturne dediščine, kjer se v muzejskih zbirkah hranijo različni predmeti in dokumenti, ki so pomemben vir za ohranjanje identitete in kulturne pripadnosti Prekmurja«, je najprej nagovoril direktor muzeja Branko Kerman. Umetniško poln baročni salon je po njegovih besedah primeren ambient za poklon akademiku Antonu Vratuši, »ki je imel bogat čut tudi za kulturno dediščino«.

Tokratno zaznamovanje spominskega dneva Ustanove je v letu jubilejev, ki so pomembni za slovensko zgodovino, kulturo in identiteto, za našo državo in neposredno za Prekmurje: 150 let rojstva in 90 let smrti generala Rudolfa Maistra, 100 let rojstva pesnika Ivana Minattija, 105 let pariške mirovne konference in 100 let zaključka dela mednarodne razmejitvene komisije za natančno določitev meje v skladu s trianonsko pogodbo.

Predsednik uprave Ustanove Marjan Šiftar je v svojem nagovoru med drugim izpostavil, da so obletnice »odlična priložnost za okrepitev vedenja v lokalnem in širšem slovenskem okolju o zgodovini, loku zgodovinskih dogajanj od dogajanj v 19. stoletju do današnjih dni, o slovenskem uporništvu – od Maistra do NOB – in kljubovanju, tudi z orožjem, vsem poskusom in načrtom podrejanja in tudi fizičnega uničevanja slovenskega naroda in o njegovem pomenu za samobitnost in identiteto slovenskega naroda in slovenske nacije in o ustvarjanju temeljev sedanje slovenske države. Pa tudi, da ob takih priložnostih ponovno in še bolj prepričljivo pokažemo, da je Prekmurje zaradi svoje zgodovinske in aktualne dejavne religiozne, duhovne in tudi nacionalne pluralnosti posebna dragocenost slovenske države, da je Prekmurje živa skupnost mnogih prepletenih različnosti ob spoštovanju in razumevanju razlik, korenin in zgodovinskih dejstev ter ohranjanju nacionalnih in drugih identitet z afirmacijo načel in politike pozitivne diskriminacije in z željo, da krepimo tudi dobrososedske odnose in vzajemno koristno čezmejno sodelovanje.« Ob tem je tudi spomnil na še vedno neuresničeni, širše podprt dogovor iz 2019. leta predlog za dopolnitev zakonske opredelitve imena »prekmurskega praznika«.

Akademiku Antonu Vratuši – Vranu, katerega izjemen opus delovanja po mnenju Šiftarja krivično ni bil prepoznan med upravljavci slovenske države ob njegovi 100. letnici, ko ni bil sprejet skupni predlog več predlagateljev, da mu tudi država izkaže priznanje z odlikovanjem za življenjsko delo, pa se je pokloni s sklepnimi besedami: » tovariš Vran je razumel, spoštoval in živel tovarištvo in skupnostno življenje v njunem najžlahtnejšem pomenu; z vizijo, da je boljši svet možen, da je humanizem njegova podstat in solidarnost uresničljiva; z vztrajnim in ustvarjalnim delom za boljši svet socialne pravičnosti in človekovega dostojanstva; s pretanjenim občutkom za sožitje različnosti, z razumevanjem kulture dialoga v najboljši »volterovski« maniri in etičnim poslanstvom intelektualca; s študijsko in raziskovalno strastjo; z razumevanjem opiranja na lastne sile v vseh razsežnostih. Ob tem pa je bil skromen človek, ki mu je bilo nerodno govoriti o svojem uspešnem in izjemno bogatem delu.« Spomnil pa je tudi, da je bil Vratuša avtor sporočila na spomeniku pred soboškim gradom – »spominski knjigi« - ki je bil na pobudo prekmurskih akademikov postavljen ob 20. obletnici priključitve Prekmurja Kraljevini SHS in združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom, kot » trajen spomin vsem, ki so s svojo slovensko besedo budili in dvigali svoje rojake«.

Slavnostni govornik, predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti Peter Štih, je med drugim izpostavil, da akademika Vratušo šteje »med tiste zelo redke blagoslovljence, ki niso samo doživeli več kot 100 let, ampak so čisto do konca živeli polno, delovno in duhovno sveži. Vratuša je preživel burno stoletje, zaznamovano z največjimi dosežki in nič manjšimi grozotami obenem. Bil je priča in akter v času, ki je najbolj odločilno zaznamoval našo slovensko skupnost. Kljub pestri življenjski poti je uspel ohranjati stik z univerzitetnim in znanstvenim okolje. Na SAZU je še pri stotih letih aktivno sodeloval v odboru za proučevanje narodnih manjšin, ki ga je sam ustanovil.«

Predstavitev znanstvene monografije Mi vsi živeti ščemo - Prekmurje 1919: okoliščine, dogajanje, posledice je bila prva uradna in javna predstavitev zbornika, ki je rezultat znanstvenega, mednarodnega in interdisciplinarnega simpozija. Ta je potekal leta 2019 ob stoletnici združitve Prekmurskega naroda z matičnim narodom in ga je pripravila Slovenska akademija znanosti in umetnosti. Na njem je sodelovalo 21 referentov iz Slovenije, Madžarske, Hrvaške in Srbije, ki so vsestransko osvetlili takratne okoliščine in dogajanje na pariški mirovni konferenci. Zbornik, ki obsega skoraj 700 strani, dopolnjujeta še prispevka o razmerju med prekmurščino in slovenščino ter o Prekmurju v likovni umetnosti. O tem je na spominskem dnevu Ustanove dr. Šiftarjeva fundacija širše spregovoril akademik Milček Komelj.

Vsebinsko prvi del zbornika zajema prelomne dogodke okoli leta 1919, drugi pa nagovarja geografsko, etnično, jezikovno, manjšinsko, integracijsko, gospodarsko in kulturno problematiko Prekmurja v širšem časovnem okvirju 20. stoletja. Takratno dogajanje so osvetlili tudi govorniki na okrogli mizi: Metka Fujs, Attila Kovacs, Uroš Lipušček in Laszlo Göncz.

Slovesnost sta z izbranim programom obogatila Danijela Kuhar Kalamar in Tomi Bučinoski, vsebinsko bogato prireditev je s posebnim občutkom povezoval Boštjan Rous.

Spominski dan je posvečen častnemu članu ustanove akademiku Antonu Vratuši, politiku, diplomatu, publicistu, borcu NOB in slavistu, rojenemu leta 1915 v Dolnjih Slavečih. Vratuša je umrl leta 2017 v Ljubljani, a Prekmurja pravzaprav nikoli ni zapustil oziroma je ostal z njim ves čas povezan, so večkrat poudarili na slovesnosti ob spominskem dnevu Ustanove dr. Šiftarjeva fundacija.


Foto: Aleš Cipot

    Fotogalerija

    Komentarji

    1. gost
      27.02.2024 ob 13:17 smrkci gost

      Verjemi znanstvenikom da se motilo.

      0 8 replyOdgovori Prijavi neprimerno vsebino
      • gost
        27.02.2024 ob 22:23 gost

        I’m using an online business opportunity I heard about and I’ve made such great money. It’s really user friendly and I’m just so happy that I found out about it. Here’s what I do. For more details visit————————➤ 𝐖𝐰𝐰.𝐁𝐢𝐳𝐖𝐨𝐫𝐤𝟏.𝐂𝐨𝐦

        0 0 Prijavi neprimerno vsebino
    2. gost
      27.02.2024 ob 13:29 Witelabacter1994 gost

      well san antonio will never have any kind of baseball team like that if they did they will sell the team to other citys look what happend to the san antonio rampage and the wnba team that got sold off to other citys and the san antonio riders and other football teams thar we have had the past so dont wait for it to come........https://work37.com

      1 6 replyOdgovori Prijavi neprimerno vsebino
    3. gost
      27.02.2024 ob 14:29 gost

      Smrkec spet si pa pameten brez bilo kake razlage.

      8 2 replyOdgovori Prijavi neprimerno vsebino
    4. gost
      27.02.2024 ob 16:20 Karel K. gost

      Edina resnica pa je, da prekmurje v tem obdobju, ko so ti, skupaj s Šiftarjem v spomin kateregase izvaja ta Šiftarijada, Vratuše do Kučana, kulturno, politično in ideološko vladali v Sloveniji in v Prekmurju, rapidno po klancu navzdol propada in zaostaja v razvoju. Ves čas prekmurci morajo iskati vsakdanji kruh v tujini ali v slovenskih getih, Jesenice, Trbovlje, Zagorje še bolj pa v tujini, zahodna Evropa in čezoceanske države. Ti ljudje, da bi dosegli to, da bodo slavljeni so sposobnejše od sebe nagnali v beg v tujino, saj če bi ti kateri so odšli ostali doma imenovani nebi imeli nobenih predispozicij, da bi kaj dosegli, da bi jih slavili kot junake. Dejansko so to pogrebci Prekmurja, kateri so zabili zadnji žebelj v krsto Prekmurja.

      6 15 replyOdgovori Prijavi neprimerno vsebino
      • gost
        27.02.2024 ob 16:53 prekmurec gost

        Dejansko so to pogrebci Prekmurja, kateri so zabili zadnji žebelj v krsto Prekmurja. In jim je tudi uspelo !!

        7 12 Prijavi neprimerno vsebino
    5. gost
      27.02.2024 ob 17:40 Karel K. gost

      Kdaj bo v tej državi prevladalo mnenje, da morajo biti zares čaščeni ljudje kateri so kaj v življenju dosegli, ne glede na to, če so doktorji znanosti ali pa običajno sposobni in izobraženi ljudje. Enako se dogaja z zaslužnimi in žrtvami v drugi svetovni vojni, ko so titoisti na vseh mestih kjer je padel dejanski borec za svobodno Slovenijo, postavili kamen in na njega vklesali krvavo rdečo zvezdo. Kako pa oni vedo, da se je ta človek boril za vrednote katere so si zamislili titoisti, to pa je za diktaturo, totalitarizem in zločine. Ta človek se je lahko boril za svobodno demokratično Slovenijo kot proevrosko državo. In ta praksa se je uveljavila tudi leta 1990 ob osamosvojitvi, zato zdaj titoisti gredo tako daleč s svojo perverzno razlago nastanka samostojne Slovenije, da je ta nastala na Čbinah, v Črnomlju, v Dražgošah. Če gremo tako nazaj, je nastala tudi na Panonski nižini pod vodstvom Koclja in Pribine, na Gosposvetskem polju, tudi Prešernove stvaritve so bile zelo vsebinsko v tej smeri usmerjene, v smeri uveljavitve Slovenskega jezika, slovenskega naroda do državnosti.

      4 9 replyOdgovori Prijavi neprimerno vsebino
      • gost
        27.02.2024 ob 18:18 Lendavski nadvojvoda(original) gost

        No,Kàroly,izdaja si,dno dna,goreč komunist si bil svoj čas .Zdaj pa greznica greznice,težko izgovorim,človek,nisi .Dno,pljuvalnik rahitični.

        8 3 Prijavi neprimerno vsebino
      • gost
        27.02.2024 ob 18:55 Karel K. gost

        Nehaj se izdajati do konca, da si butast, saj ne merkaš niti tega, ko sem ti že stokrat na tem portalu napisal, da če je to kar sem počel in kar počnem komunizem, sem tudi komunist, nisem pa nikoli bil in nisem titoist, saj se nikoli nisem boril za laž, za izvedbo zločinov, za kriminaliziranje poštenih in sposobnih ljudi. Da bi se vseeno prikazal pametnega ti niti žaljenje mene, kot si to storil v svojem zmazku 18.18, ne bo koristilo.

        3 8 Prijavi neprimerno vsebino
    6. gost
      27.02.2024 ob 17:53 gost gost

      NEJ ŽE DOSTA TOGA ŠIFTARA SAMO TROŠIJO NAŠ PENEZ ENI NA SLIKI NEMAJO POJMA O ZGODOVINI PREKMURJA

      3 12 replyOdgovori Prijavi neprimerno vsebino
      • gost
        27.02.2024 ob 18:20 Lendavski nadvojvoda(original) gost

        Aha,gost,ti pa znáš.....ajd ,povej kaj,betežnik neizobraženi.

        6 2 Prijavi neprimerno vsebino
    7. gost
      27.02.2024 ob 18:07 gost gost

      Ti si pa gvušno tak izobraženi, ka znaš vse o zgodovini Prek. Siroće eno , sploh znaš kelko razredov OŠ si napravo? Pa takši do se oglašali, svašta p. rodi.

      5 8 replyOdgovori Prijavi neprimerno vsebino
    8. gost
      27.02.2024 ob 19:12 gost gost

      ŠE MALO PA TE ŠLI GE TE SE ZBIRALI PRI CIPRESAJ PLES DE KONČAN

      2 8 replyOdgovori Prijavi neprimerno vsebino
    9. gost
      27.02.2024 ob 19:47 Lendavski nadvojvoda(original) gost

      Károly,bednik posrani dno človeka,čislal si ti tovariša Tita in komunizem.Rit posrana ,dno si.

      10 3 replyOdgovori Prijavi neprimerno vsebino
      • gost
        27.02.2024 ob 20:13 gost

        Lendavski, popolnoma se strinjam. Toliko zlobe, zagrenjenosti, sovraštva in sprevrženosti, kot jo v svojih veleumnih komentarjih piše ta osebek, je težko najti. Takšni spreobrnjenci so najhujše dno družbe. Le kaj se ti mora zgoditi, da postaneš takšen iztrebek? Verjetno so ga zlorabljali, mlatili v otroštvu, izločili iz družbe? Mogoče ni poznal materinske ljubezni, se mu je baba skurvala? Mislim, da bi ga na psihiatriji z veseljem vzeli v obravnavo. Res me zanima, kakšne barve je nebo v njegovem bolnem svetu.

        9 2 Prijavi neprimerno vsebino
    10. gost
      27.02.2024 ob 19:52 Lendavski nadvojvoda(original) gost

      Károly,zmazek si edino ti.Nič si,nič ,nula.Pa beda tudi .

      9 3 replyOdgovori Prijavi neprimerno vsebino
    11. gost
      27.02.2024 ob 20:30 Lendavski nadvojvoda(original) gost

      Eh,onemu "sprevrženemu nadebudnemu psiho,povem tak,vse je dobro,kak je.Človek naj pazi,ma ,ne,na prijatelja,da mu ne vstane na kakšnega drugega,pa teta,ta je prava njegova....mu ga je vzpodbujala prek plouta,ali,haska nič ni.Seveda pa,zapis,kurva je rodila tega zapisnikarja,naj preveri.SMRT FAŠIZMU.

      8 2 replyOdgovori Prijavi neprimerno vsebino
    12. gost
      27.02.2024 ob 20:33 Lendavski nadvojvoda(original) gost

      Za ta dan...JAZ,MI,TLAKA,POBERITE SE V LUKNJE,VI DNO.

      1 1 replyOdgovori Prijavi neprimerno vsebino
    13. gost
      27.02.2024 ob 20:47 Lendavski nadvojvoda(original) gost

      Oni kao da gost,glista,se mu je mati prckala pred njim?,Je bil lačen.....to bo..

      5 1 replyOdgovori Prijavi neprimerno vsebino
    14. gost
      27.02.2024 ob 23:26 Karel K. gost

      Kot vedno to storim, sem spet zadel v črno in zapisal rasnico o dejanskem stanju. Zato so spet aktivirali svojega glasnika, da namesto njih izliva svoje frustracije na mene. Resnica jih boli, je za njih sovražni govor. Ne morejo verjeti, da prekmurci vemo resnico o njihovi preteklosti, ko so Prekmurje in prekmurski narod zlorabljali z namenom, da bi postali slavni, da bi sami sebe častili. Prekmurski narod je ogorčen, saj ne čuti na svojem življenju nobene od teh dobrot katere pripisujejo ti osebki na tem slavlju, da so mu ga dali slavljenci s svojim delom. Dali so mu le gorje, pomanjkanje, siromaštvo, garaštvo, kri in znoj.

      2 6 replyOdgovori Prijavi neprimerno vsebino
      • gost
        28.02.2024 ob 16:08 gost

        Hej spreobrnjenec! A so te prekmurci pooblastili, da govoriš v njihovem imenu? Seveda je tebi samoumevno, da si jemlješ to pravico. Sram te bodi!

        4 1 Prijavi neprimerno vsebino

    info_outline

    Opozorilo

    Slovenski knjižni jezik je samo naš, zato ga cenimo. Na Pomurec.com želimo vzpodbujati njegovo rabo, zato vas naprošamo, da vaš komentar podate v slovenskem knjižnem jeziku. Pri tem sledite tudi načelom kakovostnega komentiranja. Najboljše komentarje bomo ob koncu leta nagradili.

    Komentarji ne odražajo stališča uredniške politike Pomurec.com. Pozivamo vas k strpni in argumentirani razpravi brez sovražnega govora.

    Po Kazenskem zakoniku KZ-1 je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti ter za grožnjo, da bo napadel življenje ali telo druge osebe. Pomurec.com bo v primeru obrazložene zahteve državnih organov, ki temelji na zakonski podlagi, podatke o komentatorjih, s katerimi razpolagamo, tem tudi posredoval.