Skrb vzbujajoča kadrovska podhranjenost v ZD Gornja Radgona

Zdravniki in zobozdravniki Zdravstvenega doma Gornja Radgona opozarjajo na zaskrbljujočo kadrovsko podhranjenost, s katero se soočajo. Ta bo, kot so sporočili, vplivala na dostop do zdravstvenih storitev v omenjenem zavodu.

Zdravnice in zdravniki Zdravstvenega doma Gornja Radgona se soočajo s pomanjkanjem kadra, predvsem na področju družinske medicine in pediatrije. V sporočilu za javnost opozarjajo, da bo ta, ne glede na stavko, vplivala na dostop do zdravstvenih storitev v omenjenem zavodu. 

Kot navajajo, zavod razpolaga le s tremi specialisti družinske medicine, ki so po zakonu dolžni zagotavljati poleg pokrivanja ambulant še nujno medicinsko pomoč. Slednjo zagotavljata tudi dve specializantki, ki morata kmalu na kroženje v sklopu specializacije, v odhodu zaradi odpovedi pa je tudi mlajši specialist družinske medicine. Vse to bo kadrovsko situacijo še poslabšalo. »Bistvo težav je pomanjkanje zdravniškega kadra, ki se z vsakim odhodom zdravnika, nezadovoljnega z delovnimi razmerami, še poglobi,« so zapisali.

Župane občin ustanoviteljic so že pozvali, da naredijo vse, kar je v njihovi moči, da se pogoji dela v ZD Gornja Radgona izboljšajo, a pravijo, da tega ne morejo storiti. V pismu jih ponovno pozivajo, da »še enkrat razmislijo, preden bo prepozno.« 

Pismo javnosti zdravnikov in zobozdravnikov Zdravstvenega doma Gornja Radgona objavljamo v celoti.

Spoštovani! 

Podpisani zdravnice in zdravniki Zdravstvenega doma Gornja Radgona želimo seznaniti javnost z zaskrbljujočo kadrovsko situacijo, predvsem na področju družinske medicine in pediatrije, ki bo, ne glede na stavko, vplivala na dostop do zdravstvenih storitev v omenjenem zavodu.

Zdravniki družinske medicine v ZD Gornja Radgona niso zadolženi le za delovanje ambulant družinske medicine, temveč skrbijo tudi za delovanje neprekinjenega zdravstvenega varstva (NZV) in nujne medicinske pomoči (NMP).

Zavod razpolaga le s tremi specialisti družinske medicine, ki so po zakonu dolžni zagotavljati poleg pokrivanja ambulant še nujno medicinsko pomoč. Od treh sta zgolj dva dolžna zagotavljati neprekinjeno zdravstveno varstvo. Tretja je mlada mamica, ki ji po zakonu ni treba delati nadur, vendar zaradi solidarnosti do kolegov to vseeno počne v okviru svojih razumljivo omejenih zmožnosti. Na srečo sta v zavodu trenutno še na voljo dve specializantki družinske medicine, kateri sta prevzeli glavnino nadomeščanja v ambulanti zdravnice, ki se je odločila za odhod v tujino (pokriva le ambulanto enkrat tedensko) in zdravnice, ki je na porodniškem dopustu. Specializantki zagotavljata seveda tudi NMP, vendar se bo to kmalu spremenilo, saj morata na kroženje v sklopu specializacije. Nekaj pomoči pride še od treh starejših zdravnikov, ki pa jim po zakonu ni treba več pokrivati NMP in zagotavljati NZV.

Več kot očitno je torej, da takšna kadrovska zasedba, ki bo kmalu okrnjena zaradi odhoda specializantk na kroženje in odpovedi delovnega razmerja mlajšega specialista družinske medicine, tudi brez odpovedi soglasij za nadurno delo, nikakor ne vzdrži bremena, ki ga prinaša neprekinjeno zdravstveno varstvo in zagotavljanje nujne medicinske pomoči.

Ambulante družinske medicine, ki morajo biti po pogodbi z ZZZS dostopne 40 ur na teden in so primarno delovišče omenjenih zdravnikov so tako vedno bolj zgolj črka na papirju. Ne zaradi krivde zdravnikov, umika soglasij za delo preko zakonsko določenih nadur ali zaradi stavke!

Na pediatriji je stanje podobno, saj po upokojitvi pediatrinje ostajata zgolj dve pediatrinji, ki sedaj opravljata delo za tri in se v času respiratornih obolenj izjemno trudita, da v svojem rednem delovnem času obravnavata čim več otrok in s tem razbremenita kolege na družinski medicini, ki opravljajo NZV in NMP na terenu čez teden. Poleg svojih pacientov in nujnih primerov morajo pregledati vmes še bolne otroke, kar pa nedvomno bolje obvlada pediater!

Opisana situacija, ki je v zavodu trenutno daleč najbolj pereča na družinski medicini, na videz nekoliko manj na pediatriji, vključuje še pomanjkanje kadrov v stomatologiji, ginekologiji, medicini dela, prometa in športa.

Zdravniška stavka ni kriva za težave, ki se v ZD Gornja Radgona tragično stopnjujejo. Bistvo težav je pomanjkanje zdravniškega kadra, ki se z vsakim odhodom zdravnika, nezadovoljnega z delovnimi razmerami, še poglobi.

Zakaj v zavodu ni kadra in zakaj ta posledično še hitreje odhaja, sta vprašanji, na katera mora odgovoriti vodstvo zavoda, ustanovitelji in končno tudi vlada.

Dejstvo je, da se pomanjkanje kadra v civiliziranem svetu ne rešuje z dodatnimi obremenitvami že tako prekomerno obremenjenih delavcev, katerim se potem še javno očita zaslužke iz naslova vsiljenih nadur! Odpovedi delovnega razmerja so skrajna rešitev za sestop iz te nore spirale, ki delavcu onemogoča normalno življenje.

Kljub opisanim hudim kadrovskim težavam po najboljših močeh še naprej delujemo v skladu s stroko. Ni pa več dolgo do takrat, ko bo resno okrnjen dostopa do zdravstvenih storitev v zavodu. Župane občin ustanoviteljic go. Urško Mauko Tuš, g. Romana Leljaka, g. Andreja Vrzela, direktorja občinske uprave občine Gornja Radgona g. Vladimirja Mauka in direktorico občinske uprave Apače mag. Severin Sobočan smo že pozvali, da naredijo vse, kar je v njihovi moči, da se pogoji dela v ZD Gornja Radgona izboljšajo a pravijo, da tega ne morejo storiti. Pozivamo jih, da razmislijo še enkrat. Preden bo prepozno.

Zdravniki in zobozdravniki Zdravstvenega doma Gornja Radgona