Po lanskem rekordnem številu mladičev se že vračajo prve štorklje

Po lanskem rekordnem številu mladičev se letos v Slovenijo že vračajo prve štorklje. Teh je tradicionalno največ v Pomurju, a se zadnja leta območja gnezdenja vse bolj širijo. V Slovenijo se prve štorklje običajno vračajo konec marca, v Črešnjevcih pri Gornji Radgoni pa so letos prvo opazili že 1. marca.

Lani je sicer pri nas gnezdilo rekordno število teh ptic od začetka popisov, izvalilo se je tudi rekordnih 473 mladičev, je povedal Gregor Domanjko iz Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS).

Letošnjo hitro vrnitev štorkelj po prezimovanju v toplih krajih gre po Domanjkovih besedah pripisati ugodnemu vremenu na selitveni poti. Bele štorklje v Slovenijo prihajajo po t. i. vzhodni selitveni poti in letijo po vzhodni strani Afrike, po Bližnjem vzhodu čez Turčijo. Če je tam še zima, napredujejo počasneje, ker ni primernih vetrov. Letos so očitno imele ugodno vreme, saj je bila vrnitev zelo hitra, je dejal. 

Lani je v Sloveniji gnezdilo 300 parov bele štorklje, kar je največ od leta 1999, ko je DOPPS začel popisovati štorkljina gnezda. Prav tako je bilo lani največ izvaljenih in odletelih mladičev, skupaj 473. V zadnjih letih se vse bolj širi tudi območje, kjer gnezdijo.

Poleg tega se lani prvič po več letih ni zmanjšalo število štorkelj v Pomurju, ki sicer pri nas tradicionalno velja za osrednje domovanje teh ptic. "Na območju Pomurja je število gnezdečih parov ves čas upadalo, lani pa število prvič ni bilo nižje od preteklih let," je povedal Domanjko. "Gnezd, kjer so štorklje v preteklih letih aktivno gnezdile, je v Pomurju okrog 80, vseh gnezd skupaj pa je nekaj več. Po Goričkem jih je namreč trenutno nekaj praznih, kar pa ne pomeni, da bodo prazna ostala," je pojasnil. Nastajajo tudi nova, denimo v Markovcih na Goričkem in Spodnjih Ivanjcih - tam so si lani štorklje naredile gnezdo, tudi v Sodišincih pri Murski Soboti je novo gnezdo, je dodal. 

Štorklje so stepske živali in živijo v nižinah. Zato je v preteklosti Prekmurje veljalo za njihovo deželo, a so pogoste tudi v Prlekiji in na Dravskem polju. "To sta osrednji območji štorkelj iz preteklosti, zdaj pa zaradi intenzivnega kmetijstva iščejo v Sloveniji še druga območja. Krško polje recimo, pa Dolenjska, tudi na Gorenjskem že gnezdijo," je povedal Domanjko. Lani je bilo eno gnezdo celo na Bledu, kar je po njegovih besedah res nenavadno. 

V tednih pred vrnitvijo štorkelj pri DOPPS običajno obnavljajo ali nameščajo podstavke za njihova gnezda. Tako so delavci elektropodjetja v sodelovanju z DOPPS zamenjali podstavke za gnezda v Gornji Radgoni, Mostju ter v Benediktu, v naslednjih dneh pa bodo to naredili še v Zamarkovi in Voličini. "Osnovni namen nameščanja takih gnezdilnih podstavkov je, da gnezdo dvignemo nad žice in zmanjšamo možnost trkov štorklje z žicami. Hkrati se gnezdo stabilizira in je tako bolj varno, se ne nagiba in ne more pasti," je povedal Domanjko. Delavci Elektra Maribor so sicer od leta 2009 v Pomurju namestili 61 gnezdilnih nastavkov. Gnezda so različno težka, nekatera imajo 100 kilogramov, večina pa jih tehta od 300 do 400 kilogramov. 

Štorklje pri nas, kot tudi drugod po Evropi, tudi obročkajo. Tako lahko ugotavljajo njihove selitvene poti in spremljajo, kje živijo, saj se mlade štorklje ne vračajo v gnezdo, kjer so se izvalile. Število obročkanih štorkelj je odvisno od prostovoljcev, ki imajo dovoljenje in obročevalski izpit. "V času, ko so mladiči stari tri ali štiri tedne, jih v svojem prostem času in na svoje stroške obročkajo, podatke pa zbira Prirodoslovni muzej Slovenije," je povedal Domanjko. Po njegovi oceni je pri nas obročkanih morda le šestina mladičev, poroča STA.

Foto: arhiv Pomurec