FOTO: Na 82. Vanekovem večeru o socialni državi in revščini

Včeraj, 28. marca, je v Pokrajinski in študijski knjižnici Murska Sobota potekal 82. Vanekov večer. Dr. Srečko Dragoš, dr. Vesna Leskovšek, dr. Darja Senčur Peček in dr. Etelka Korpič-Horvat, ki je prav tako vodila razgovor, so se pogovarjali o socialni državi in revščini. 

Večer je bil namenjen temi socialne države in revščine. Dogodek je pripravila Ustanova dr. Šiftarjeva fundacija v sodelovanju s Pokrajinsko in študijsko knjižnico Murska Sobota. 

Dr. Etelka Korpič-Horvat je v Agendi OZN za trajnostni razvoj do leta 2030 napovedala, da se bo uresničil cilj odpraviti vse oblike revščine do leta 2030. Žal je morala uresničitev tega cilja podaljšati, saj se predvsem zaradi vojn, podnebnih razmer in drugih činiteljev revščina povečuje. Danes je na svetu še 735 milijonov ljudi lačnih. Revščina je povezana s kršitvami človekovih pravic in najbolj prizadene človekovo dostojanstvo. Zato bi morale vse države najti sistemske rešitve, da bi glede na pravni red, gospodarski in družbeni razvoj odpravile revščino. Slovenija sicer sodi med države z manjšim deležem revnih, vendar kljub temu pod pragom revščine živi 251 000 prebivalcev in njihovo število se povečuje.

Dr. Darja Senčur Peček meni, da so nestandardne oblike dela, prekarnost in revščina med seboj povezani pojavi. Delavci v nestandardnih oblikah dela (še posebej navidezni samozaposleni in drugi prikriti delavci, pa tudi agencijski delavci, delavci, ki delajo s krajšim delovnim časom in za določen čas) so tudi v Sloveniji bolj izpostavljeni tveganju prekarnosti kot delavci v standardni zaposlitvi. Med delavci v prekarnih oblikah dela je tudi višja stopnja revščine. Preprečevanje in odpravljanje prekarnega dela torej pomeni odpravljanje enega od dejavnikov tveganja revščine (tudi) v Sloveniji.

Razumevanje socialne države se spreminja, pojavljajo se novi, upravljavski koncepti kot je investicijska država ali pa aktivacijske politike, ki predpostavljajo, da lahko vključitev v trg dela reši vse socialne probleme, in da mora posameznik ali posameznica sprejeti več odgovornosti za svoj družbeni in ekonomski položaj, meni dr. Vesna Leskošek.

Takšne politike poglabljajo in razširjajo revščino, saj jo napačno razumejo. Ker država odstopa od odpravljanja revščine (zadnji primer je uvedba digitalne kartice za prejemnike denarnih pomoči), so revni vedno bolj prepuščeni sami sebi, osebnim omrežjem in dobrodelnosti. V zadnjih letih se najhitreje širi prehranska dobrodelnost, ki sicer olajša trenutno lakoto, na dolgi rok pa poglablja težavo. Revščino je namreč potrebno odpravljati pri izvoru, ta pa je strukturen in ne oseben.

Dr. Srečo Dragoš kot glavni problem z obstoječim sistemom socialnih pravic izpostavlja preveč razdrobljen, nepregleden in na prenizki ravni sistem socialnih pravic, ni brezpogojen, ne rešuje niti obsega niti globine niti dolgotrajnosti revščine (jih zgolj blaži), sistem je izrazito nestabilen (odvisen od političnega voluntarizma), hkrati pa nikoli ne dosega vseh upravičencev. Kot najboljši, najlažji in najhitrejši ukrep za odpravo naštetih slabosti socialne države izpostavlja univerzalni temeljni dohodek (UTD). Njegova uvedba bi imela številne prednosti na različnih področjih, med njimi pa je tudi dejstvo, da bi UTD bil finančno izvedljiv tudi ob sedanjih fiskalnih pogojih (saj ne zahteva uvajanja novih davkov niti povišanja obstoječih.

Vsi so prav tako prispevali svoj prispevek za zbornik Socialna država in revščina ki je bil skupni projekt Pravne fakultete Univerze v Mariboru, Pravne fakultete Univerze v Ljubljani, Zveze društev pravnikov Slovenije in Zveze društev za gospodarsko pravo Slovenije.

Več fotografij v spodnji galeriji...

Foto: fotolens