FOTO: Pajki, kače ali dihur za hišnega ljubljenčka? Zakaj pa ne!

Pajke, kače in raznorazne druge nevsakdanje živali po navadi opazujemo le preko TV-jev in spleta. Vseeno pa se najde tudi v Pomurju kar nekaj lastnikov različnih eksotičnih in nevsakdanjih hišnih ljubljenčkov, nekateri pa so z nami delili tudi svojo izkušnjo.

 Sebastian - pajki:

"Zakaj sem se odločil za to žival, vam še sam ne bi vedel prav pojasniti in razložiti. Verjetno sem se navdušil, ker sem veliko takih živali videl že kot otrok na TV-ju in pa tudi v živo, morda pa tudi zato, ker se jih nisem nikoli bal, medtem ko so se drugim zdele take "golazni" oziroma so jih imeli in jih še imajo za čudne in nagnusne. Veliko ljudi jih tudi dojema kot nevarne in strupene živali, a se pošteno motijo. Na svetu je približno 3500 odkritih vrst, vendar sklepajo da so jih znanstveniki odkrili le približno 20%. Poznamo bolj strupene in manj strupene pajke. Moj pajek je primeren za začetnike, kar pomeni da ni strupen in ni agresiven, razen če ga dražiš ali pa je lačen. Takrat postane agresivnejši, hitrejši in bolj napadalen. Svojega prvega pajka (Grammostola Rosea) sem kupil v trgovini Tukano v Murski Soboti. Skrb za tega pajka je kar enostavna, ker se terarij čisti 1x na 6-10 mescev, hrani se ga pa 2x tedensko z enim čričkom. Živi v primerno velikem terariju z podobnimi okoliščinami, kot so v naravi. Mojega pajka ne bi zamenjal za nobeno drugo žival, vendar pa še v prihodnosti načrtujem nakup drugih vrst pajkov, bolj zahtevnih in strupenih. Morda pa še za popestritev kakšno kačo ali škorpijona. Kar se pa tiče mojih domačih, se jim je sprva zdela ta žival odvratna in nagnusa, vendar zdaj ko se je oče sprijaznil z njo, pa se mu zdi kar normalna. Vsak ima svojo najljubšo žival, moja je pač ta."

  
Jana - dihur:

"Jaz sem se za mojega dihurčka odločila prvič, ko sem ga zagledala v trgovini z malimi živalmi v Mariboru. Doma imamo sicer že tri muce, vendar dihur nadomesti vse te tri mucke v mojem življenju. Krajša mi dneve s svojo igro, pri kateri moram obvezno sodelovati, sicer je užaljen. Sprva ko sem ga dobila je kar precej grizel in se bal, vendar se je po pol leta že odvadil tega in je sedaj pravi cartek. Ko je topleje ga včasih vzamem tudi kam ven, ko se odpravimo na kakšen sprehod do Bukovniškega jezera recimo. Kar se tiče skrbi zanj, kletko ima kar precej veliko tako da ima resnično omogočeno gibanje takrat, ko nas ni doma, ker ko smo je kar pogosto tudi spuščen in se igra z mucki. Kletko čistim po potrebi, ker sem ga navadila na mačje stranišče, kjer opravlja potrebo. Drugače pa je zelo nor na priboljške, ki so narejeni prav zanje. Vesel pa je tudi kakšnega surovega kosa mesa, medtem ko kdo pri hiši pripravlja kosilo. Heh, zagotovo pa tudi zanima koga kako je z dihurjevimi vetrovi. Do zdaj lahko povem, da je že spustil kakšnega in je bilo kar smešno hudo, sicer pa več ali manj ne spušča nobenih plinčkov, ki bi odvračali ljudi od njegove simpatičnosti."

Tadej - kača:

 
"Doma imam trenutno Kraljevega pitona, ki je star devet mescev in pa ameriškega goža, starega skoraj leto in pol. Goža sem kupil v Murski Soboti, pitona pa sem dobil za rojstni dan od prijateljev. Obe kači sta zame osebno super živali. Najbolj mi je všeč elegantno premikanje kač, lepota barv in pa mogoče čudno večini ljudi, vendar mi je zanimivo opazovati prehranjevanje kač, ki je grobo in nekako gnusno, samo pa prefinjeno. Ljudje se bojijo kač, ker so strupene in še pa še, ampak je večja možnost, da te prej napade želva kakor recimo ameriški gož. Goža sem dobil kot prvo kačo, ker je primeren za začetnike. Edino slabo je to, da se mi je včasih v prejšnjem terariju izmuznil, saj so goži znani kot izmuzljivi, vendar večje škode kot prestrašena sestrica ni bilo na srečo. Piton ima precej večji terarij kakor gož, ke rje kar velika "mrcina" že, vendar je še vedno kot dojenček občasno, kar se tiče hrane. Veliko raje poje nekaj mišk kakor enega kunca. Hranim ga na teden in pol oziroma na dva tedna. Meni je skrb zanju v veselje, saj imam precej prostega časa glede na to, da sem zaposlen v domačem podjetju in imam dovolj časa, da se še vedno lahko po službi posvetim kačama. V prihodnosti bi si želel še kakšne kače ali kačona, ampak bom videl kako se bo obneslo, saj partnerica ni ravno najbolj navdušena še nad kačami, vendar upam, da se bo čimprej privadila kakor moji domači, ki so obe kači sprejeli in ju sedaj navdušeno vsake toliko časa opazujejo in se navdušujejo. Najbolj so pa navdušeni sestrini sošolci in sošolke iz osnovne, ker ko pridejo k nam, so vsi v "vaaaau" elementu, ko zagledajo moji dve lepoti."

Tomaž - podgana:

"Sam imam doma za ljubljenčka podgano. Oziroma trenutno jih je kar več. Prvo sem dobil pred tremi leti. Podgano sem izbral zaradi njene inteligence, zanimivosti in ker imam raje večje glodalce od hrčkov recimo. Če bi lahko bi še raje imel rakuna, vendar je tudi podgana super. Kot sem že omenil imam trenutno v bistvu osem podgan. Dve odrasli in pa šest mladičov, ki so se skotili ravno na Novo leto. Odrasla samica je oranžno/karamel - bele barve, odrasli samec je temno rjav - bel, mladiči so pa še en takšen kot ata, en bel, ostali pa so prav tako kakor samica. Mladiči bodo, ko še malo zrasejo primerni za podariti, kar mi je v navadi, ko se mi zgodi naraščaj pri podganah, nekatere celo sam obdržim, saj podgane načeloma ne živijo ravno dolgo, nekatere pa žal mama miš sama poje še ko so majhni. Kot zanimivost bi tu omenil, da je v prejšnjem leglu ena podgana poginila. Njeni dve vrstnici sta jo pojedli, zato sem sprva mislil da sta samo lačni mesa, vendar sem kasneje na internetu našel podatek, da podgane svoje poginule vrstnike pojejo, zaradi strahu da bi poginulega morebitni plenilci zavohali in tako našli še žive podgane in jih napadli. Nekatere podgane se da tudi preprosto učiti, sam sem podgano že uspel naučiti splezati na roko na ukaz, na ukaz se stišat oziroma utihnit, saj so podgane precej glasne pogosto in pa znala je na ukaz iti v kletko. Moja najljubša podgana do sedaj je bila moja prva, ki ji je bilo ime Milka. Najljubša pa zato, ker je bila najbolj umirjena in se ni bala ljudi."