Prihajajo spremembe pri zelo hitrih napotnicah

Ministrstvo za zdravje je sprejelo in v uradnem listu objavilo nov pravilnik o naročanju in upravljanju čakalnih seznamov ter najdaljših dopustnih čakalnih dobah. 

Doslej je veljalo, da znaša najdaljša dopustna čakalna doba na zdravstveno storitev, za katero ima pacient »zelo hitro« napotnico, 14 dni. Po novem, od 1. avgusta, bo dopustna čakalna doba za zelo hitro napotnico znašala 30 dni, je v novem pravilniku določilo ministrstvo za zdravje. Nekatere novosti, ki zadevajo paciente in tudi izvajalce bodo začele veljati že 1. avgusta, nekatere pa bodo morali izvajalci uvesti do 1. oktobra letos oziroma šele do 1. maja prihodnje leto.

Izjema po novem pravilniku se napotnica nujno ali zelo hitro izda pri sumu na rakavo obolenje in samo v tem primeru znaša pri zelo hitri napotnici najdaljša dopustna čakalna doba 15 dni od uvrstitve na čakalni seznam.

Pri drugih vrstah napotnic ni sprememb, tako ostaja, da je dopustna čakalna doba pri napotnici »nujno« 24 ur, pri »hitri« napotnici tri mesece, pri »redni« šest mesecev, za nekatere storitve (ortopedske operacije, operacije krčnih žil, prvi revmatološki pregled …) pa eno leto.

Podaljšanje dopustne čakalne dobe s 14 na 30 dni pri zelo hitrih napotnicah v praksi pomeni, da bo čez noč na čakalnih seznamih manj nedopustno dolgo čakajočih pacientov. Zdaj je namreč vsak z zelo hitro napotnico, ki čaka denimo 15 dni, že voden kot predolgo čakajoč, po novem bo tak šele, ko bo čakal več kot 30 dni. 

Po zadnjih objavljenih podatkih NIJZ je bilo na dan 11. julij 2024 v javnem zdravstvu (v javnih zavodih in pri koncesionarjih) vseh nedopustno dolgo čakajočih na zdravstvene storitve z vsemi vrstami napotnic 156.876, od tega z zelo hitrimi napotnicami 29.743.

»Pravilnik predstavlja celovit pristop k organizaciji in upravljanju čakalnih seznamov ter zagotavljanju kakovostnih zdravstvenih storitev za paciente. Z uvedbo jasnih smernic in postopkov prispeva k večji transparentnosti, enakopravni obravnavi pacientov in skrajševanju čakalnih dob v slovenskem zdravstvenem sistemu. S tem se izboljšujejo kakovost življenja pacientov ter učinkovitost in dostopnost zdravstvenih storitev na nacionalni ravni,« je zatrdilo Ministrstvo za zdravje. 

Foto: arhiv Pomurec, pixabay